Tiskane izdaje
Ni treba ravno daleč, da bi okusili, kakšen je povprečen dan na velikih romanjih, kakršno je, denimo, tisto v špansko Compostelo. Petindvajset kilometrov dolgo pot – to je dnevno povprečje za Camino oziroma pohodniško pot svetega Jakoba po Španiji –, ki ima prav tako romarski značaj, najdete tudi med zgornjo Vipavsko dolino in Krasom.
Otmarjeva pot, kot se enodnevni Camino v manj znanem svetu vipavskih gričev in obronkov Krasa uradno imenuje, je posvečena Otmarju Črnilogarju, dolgoletnemu župniku v Podragi, profesorju, prevajalcu in navdušenemu planincu.
Črnilogar je pred več desetletji zasnoval gorniškim krogom danes dobro poznano zavarovano plezalno pot na Gradiško turo, njegova neuresničena zamisel pa je bila tudi manj zahtevna in bolj romarsko obarvana krožna pot iz Podrage do Štjaka in nazaj, na kateri se obišče deset cerkva.
Pot je prvi proučil in prehodil Danilo Naglost iz Vipave in tako pripravil vse potrebno za prvo romanje pred sedmimi leti. Pisal se je 24. februar 2005, ko je četica 29 pohodnikov – med njimi tudi avtorica prispevka – prvič krenila po Otmarjevi poti.
Letos se je udeležba povečala že na 135 udeležencev iz vse Slovenije in Italije, od prvih začetkov pa se je nekoliko spremenil tudi datum pohoda. Zadnjih nekaj let si je namreč za romanje po tehnično lahki, a kondicijsko zahtevnejši poti tako treba rezervirati prvo januarsko soboto po novem letu.
Najprej človek, nato drugo
Ime Otmarja Črnilogarja (1931–1999) v Vipavski dolini veliko pomeni. Bil je duhovnik v Ligu (1957–1959), zatem kaplan v Vipavi (1959–1967) in med letoma 1967 in 1999 duhovnik v Podragi. Kot profesor grščine, latinščine in filozofije je poučeval na Srednji verski šoli oziroma na Škofijski gimnaziji Vipava, bil pa je tudi profesor latinščine na Teološki fakulteti v Ljubljani.
Javnost ga je poznala tudi kot prevajalca Svetega pisma in nekaterih knjig Nove in Stare zaveze. Kot pravijo pisni viri, je Sveto pismo prevajal kar petnajst let v skupini prevajalcev, ki je pripravila zadnji prevod iz originalnih jezikov v slovenskega (1984). Sam je prevajanje menda poimenoval »pretakanje svetopisemskih besedil v materinščino«.
Prav tako je prevajal Knjigo modrosti, Sirahovo knjigo in več pisem Nove zaveze. Njegova prevoda Sirahove knjige in Knjige modrosti sta izšla v samostojni knjigi. Poleg tega je že prej prevajal berila za Bogoslužni molitvenik in dokumente II. Vatikanskega cerkvenega zbora. Sam je izjavil, da ima prevajanje Svetega pisma za največje delo v svojem življenju.
A če boste po Črnilogarju povprašali med preprostimi ljudmi, vam bodo kaj hitro povedali, da ni bil le duhovni voditelj, vzgojitelj in katehet, temveč je v Podragi in okolici pustil tudi drugačne pečate. Obnovil je podružno cerkvico sv. Urbana, zavetnika vinogradnikov, preuredil pokopališče in okolico župnijske cerkve sv. Mohorja in Fortunata, vodil restavriranje oltarjev v župnijski cerkvi...
Bil pa je tudi oče Planinskega društva Vipava, kjer je sedem let opravljal funkcijo predsednika.
Plezalna Gradiška tura je, kot že omenjeno, sad njegove zamisli in prizadevanj. Bil je tudi član škofijskega umetnostnega sveta, imel je čut za likovno umetnost in tudi sam risal, bil je tajnik Mohorjeve družbe v Celju in sodelavec goriške Mohorjeve družbe.
»Genialnost in preprostost se ne izključujeta. Kljub temu da je bil profesor, da je obvladal več jezikov in da je prevajal božjo besedo, je bil gospod Otmar preprost in dostopen človek. Z vsakim človekom ne glede na njegovo stopnjo izobrazbe, položaj v družbi in politično usmeritev se je rad pogovarjal in mnogi so mu radi prisluhnili,« se spominjajo v Planinskem društvu Vipava.
Po poti sv. Jakoba
Ne preseneča torej, da je romarjev po Otmarjevi poti vedno več. »Vsako leto naštejemo okrog 120 pohodnikov, zato je letošnje leto zagotovo presežek,« pravi Jernej Naglost, načelnik mladinskega odseka v PD Vipava. In kako je pravzaprav začrtana Otmarjeva pot?
»Začne se pri cerkvi sv. Urbana pod Podrago in se nadaljuje v Podragi pri sv. Mohorju in Fortunatu, nato se strmo vzpne na sv. Socerb, od tam do sv. Ane nad Razguri in do župnijske cerkve Device Marije v Tabru nad Vrabčami. Od tod se spusti najprej do podružnice sv. Martina v Grižah pa naprej v dolino Raše do podružnične cerkve sv. Tomaža na vzpetini nad dolino, pod vasjo Stomaž. Nato vodi k sv. Antonu v Mahničih in sv. Katarini nad Bogim ter nazadnje še v Štjak k cerkvi sv. Jakoba.
Trasa poti sicer ni označena, je pa del Otmarjeve poti tudi del vseslovenske poti sv. Jakoba. Otmarjevo pot smo označili le na zemljevidu, saj je med domačini precej znana. Na njej med drugim spoznavamo svetnike, cerkve, vsako leto ima pot tudi posebno tematsko izhodišče. Letos smo izbrali pravičnost,« poudari Jernej Naglost.
Črnilogarjevo pot, ki jo je zasnoval prav pokojni duhovnik, so Vipavci v zadnjih osmih letih dobro promovirali. »Ljudem je najbolj všeč, da pohod ni tekma, ampak hodimo počasi, se pogovarjamo in spoznavamo nove ljudi. Med njimi je kar nekaj takšnih, ki so že nekajkrat romali v Compostelo,« pove sogovornik.
