Heiligenblut pod Klekom: Kri je svéta, sneg pa božanski

Ta v svoji domači vasi Heiligenblut sprejema in usmerja nevedne turiste, ki zaidejo v dolino, kjer ni več poti naprej. Gre samo še navzgor, proti najvišjemu avstrijskemu očaku, 3798 metrov visokemu Velikemu Kleku (Grossglocknerju), ali po znameniti panoramski »Grossglocknerstraße« čez prelaz na Solnograško.

Sicer prijazno Lissi največkrat razjezijo vprašanja o drugih zimsko-turističnih središčih okoli Grossglocknerja, ne pa, da bi bila v ospredju zadnja vasica na skrajnem severozahodu Koroške. Torej Heiligenblut, ki leži 1300 metrov nad morjem. Kako bi drugače, saj gre za Sveto kri (kot se glasi prevod) avstrijskega alpinizma, o katerem se spletajo celo mitološke zgodbe. Tu se kajpak vse vrti okoli vršaca. Ta že dvesto let privablja alpiniste in planince z vseh koncev sveta, pred stoletji pa so tod iskali srečo celo - zlatokopi. Območje okoli Grossglocknerja naj bi namreč veljalo za zlato žilo Evrope.

Domačini trdijo, da je Heiligenblut edino pravo izhodišče proti vrhu Velikega Kleka, vse druge poti so za manj zahtevne pohodnike. No, tudi spodobi se, da se človek odpravi na najvišji koroški in avstrijski vrh s Koroške, in ne, na primer, s Tirolske (Kals).

Heiligenblut je privlačna vasica, katere zaščitni znak je v gotskem slogu zgrajena cerkev sv. Vincenta. Regija na robu največjega in najstarejšega avstrijskega narodnega parka (Visoke Ture) ponuja številne zimske in športne aktivnosti. Zdi pa se, da se skoraj vse vrti okoli plezanja in pohodništva.

Kar zadeva vzpone na Veliki Klek, je pravi naslov za ustrezne informacije Günther, vitalni možakar srednjih let in zagnani himalajec. Poznajo ga vsi, tako da ga ni težko najti. V zimskem času so zelo priljubljene tudi pohodne ture v krpljah, ki so pod taktirko vodnika Konrada lahko prvovrstne učne ure o zgodovini, geografiji ter flori in favni območja.

Majhna vas, veliko snega

Zaradi odlične lege, obilnih padavin in izvrstnih terenov dobiva Heiligenblut vse več smučarskih privržencev. Mnogi ga šele odkrivajo, čeprav so ga že v preteklosti številni slovenski smučarski klubi izbrali za svoj vadbeni center. Na pobočjih najvišjega koroškega smučišča (Mölltal je namreč ledenik), ki se razprostira na več kot 25 hektarih, lahko na 1300 do 2902 metrov nadmorske višine uživajo vsi smučarji - od začetnikov do mojstrov. Na svoj račun pridejo tudi vsi, ki si želijo adrenalinskih užitkov ali prostega smučanja po neurejenih terenih.

Heiligenblut s 55 kilometri prog in trinajstimi vlečnimi napravami ne sodi ravno med velika smučišča, a je zaradi pestrosti še zlasti privlačen. Njegova posebnost je tunelska gondola, ki smučarje v dobrih petih minutah pripelje skozi 1,6 km dolg predor na drugo stran Zlatega gorovja, kot se imenuje ta gorski masiv. Največja odlika »Svete krvi« pa je zagotovo njen položaj, saj je med vršaci vasica odlično zaščitena pred odjugami, zato tudi ob zelenih zimah še pozno v pomlad omogoča smuko na naravnem snegu.