Izzivi turizma v zibelki civilizacije

Irak vsako leto obišče dva milijona turistov, oblast pa si želi, da bi jih bilo veliko več. Načrtujejo celo razvoj ekološkega turizma.

Objavljeno
03. september 2013 14.23
Aleš Kovačič
Aleš Kovačič
Pri omembi Iraka večina ljudi najprej pomisli na vojno in terorizem. Vendar je ta sicer nemirna dežela s stališča zgodovine neprecenljiv in malo poznan oziroma obiskan dragulj civilizacije. To negativno podobo v javnosti Iračani poskušajo spremeniti.

Čeprav opustošeni in razdvojeni Irak na večini seznamov držav, primernih za dopustniški obisk, ne kotira prav visoko, ga vsako leto obiščeta dva milijona turistov. Turizem je večinoma romarski oziroma religiozni, a ta arabska država ima ambiciozne cilje tudi za druge profile obiskovalcev.

Resda je zdaj večina obiskovalcev šiitskih muslimanov, ki iz sosednje Perzije romajo v religiozna središča, kot sta mesti Samara na severu in Basra na jugu. Nič manj oblegani niso tudi religiozni objekti v glavnem mestu Bagdad, ki se po številu prebivalstva kot drugo največje arabsko mesto na svetu uvršča za Kairom. Vendar imajo tamkajšnji državni uradniki velikopotezne načrte za prihodnost iraškega turizma, kar je za dejavnost, ki se je doslej skorajda v celoti financirala z dobički od prodaje nafte, in za državo, ki od ameriške invazije naprej znotraj svojih meja nikakor ne more vzpostaviti miru, vsekakor izjemna ambicija.

Trikratno povečanje turističnega obiska, kakor načrtujejo, bo še toliko zahtevnejše, saj poskuša tamkajšnje ministrstvo za turizem v državo privabiti tudi drugačne profile turistov, ki naj v Irak ne bi hodili zgolj zaradi vere. Irak oziroma Mezopotamija je v zgodovini človeštva namreč odigrala pomembno vlogo, kar se kaže v bogati kulturni in zgodovinski dediščini države. Večjemu turističnemu obisku seveda najbolj kljubujejo porazne varnostne razmere v državi, kjer je od letošnjega aprila v spopadih umrlo kar 2600 ljudi, kar je največ v zadnjega pol stoletja. Kljub temu in kljub dejstvu, da Irak zaradi vojne trpi tudi zaradi slabe infrastrukture in zapletenega ter zamudnega postopka za izdajo turističnih vizumov za obiskovalce, ki države ne želijo obiskati zgolj iz verskih razlogov, pa tam že nekaj časa posluje peščica zahodnih turističnih agencij.

Med temi je britanska Hinterland Travel, ki od leta 2009 za dobrih 2000 evrov ponuja nekajdnevne turistične aranžmaje v Iraku in Afganistanu. Obiskovalci, povečini zahodnjaki in Rusi, se po državi prevažajo z neoznačenim kombijem, za vsaj navidezno varnost pa jih spremljajo iraški policist in nekaj dodatnih voznikov ter vodnikov. Premikati se poskušajo čim manj opazno in nevsiljivo, svojih obiskov pa iz varnostnih razlogov nikoli ne napovedo. Potovanje najpogosteje začno na severu Iraka, kjer obiščejo starodavni mesti Nimrud in Hatra, zatem pa se, skozi Bagdad, postopoma pomikajo proti Perzijskemu zalivu, kjer obiščejo veliko pristaniško mesto Basra. Strategi na ministrstvu za turizem pa za prihodnja leta načrtujejo celo razvoj ekološkega turizma, za kar so določili pretežno močvirnato regijo na jugu države, kjer naj bi zgradili plavajoče hotele in organizirali safarije. Diktatorski režim nekdanjega predsednika Sadama Huseina je med svojim maščevalnim pohodom proti lastnemu prebivalstvu skorajda uničil tudi to iraško naravno bogastvo, saj so se tja po zalivski vojni leta 1991 zatekli uporniki, ki so v napadu zaveznikov usodno začutili svojo priložnost. Takratna oblast se je zato v devetdesetih letih prejšnjega stoletja lotila obsežnega projekta izsuševanja tega edinstvenega in ranljivega ekosistema, ki se po mnenju okoljevarstvenikov šele zdaj vrača v ravnovesje.

Zaradi takšnih in še mnogo hujših dogodkov v nedavni iraški zgodovini trpi zanimanje za neprimerno bolj bogato in navdušujočo starodavno zgodovino te nekdanje regijske velesile, saj večina zahodnjakov ob omembi Iraka nemudoma pomisli na trpljenje navadnih Iračanov, vojskovanje in terorizem. Tega se uradniki ministrstva za turizem dobro zavedajo, saj vedo, da se bo za šest milijonov obiskovalcev treba zelo potruditi, da se bosta spremenila sloves in ugled države na tujem.