Jarmovo umetniško Kočevje

S sprehodom po Poti Staneta Jarma se lahko navaden obisk Kočevja spremeni v malo pustolovščino. Nekaj rekreacije in raziskovanja razkrije ustvarjalnost lani preminulega umetnika, ki je nesporno zaznamoval današnjo Kočevsko.

Ko so lani v občini Kočevje razglasili Jarmovo leto, s katerim so počastili ustvarjalnost umetnika, ki bi oktobra lani praznoval osemdesetletnico, je bil eden od projektov tudi ureditev Poti Staneta Jarma. Z njo je Pokrajinskemu muzeju Kočevje uspelo na prijazen način predstaviti raznovrstno ustvarjalnost Staneta Jarma in obenem razširiti turistično ponudbo kraja. Izdali so uporabno zloženko z zemljevidom poti, kjer so posamezni javni spomeniki Staneta Jarma tudi na kratko opisani. Tu in tam pa v muzeju organizirajo tudi brezplačna vodenja po poti.

Ducat točk

Umetnostna zgodovinarka Nadja Kovačič iz Pokrajinskega muzeja Kočevje je v Pot Staneta Jarma vključila 12 točk, večina jih je v Kočevju, tri pa zunaj mesta. Najbolj oddaljen je Križev pot Slovencev, ki stoji ob cesti proti grobišču Pod Krenom v Kočevskem rogu in je ogleda vredna zaključena celota, posvečena povojnim grozotam. Sestavlja jo petnajst postaj križevega pota, ki so postavljene na razdalji nekaj sto metrov.

Nekoliko bližje Kočevju, sredi vasi Mačkovec, je presenetljivo čutno Dekle z mačko, ki jo je Jarm naredil leta 1988, prav tako pa je na obrobju Kočevja mestno pokopališče, za katero je v letih 1966–1968 zasnoval likovno opremo.

Toda tudi deset točk z Jarmovimi kipi, ki so razporejeni po Kočevju in si jih je mogoče ogledati na sprehodu, ki traja kakšno uro, dobro predstavlja raznovrstnost Jarmovega ustvarjanja. Prva in verjetno tudi ena najbolj znanih kočevskih skulptur je Deklica s piščalko, ki stoji poleg kočevske cerkve. To ni tipična skulptura Staneta Jarma, saj je modernistična. »Ko je Deklico s piščalko izdelal po županovem naročilu, ni ustrezala takratnemu okusu in je štiri leta niso smeli postaviti na svoje mesto,« pravi Nadja Kovačič. Tako je deklica dobila svoje mesto na robu vodnjaka šele leta 1963.

Od pevcev do gozdarjev

Takrat pa je bilo že jasno, da bo Stane Jarm ostal na Kočevskem. Rodil se je leta 1931 v Osilnici, v družini z rezbarsko-podobarsko tradicijo. Leta 1946 je odšel v Ljubljano, na srednjo šolo za umetnostno obrt, potem pa je šolanje nadaljeval na Akademiji za likovno umetnost, kjer je med letoma 1950 in 1954 študiral kiparstvo pri Zdenku in Borisu Kalinu. Po diplomi se je vpisal na kiparsko specialko in jo leta 1956 uspešno zaključil pri prof. Borisu Kalinu. Prva priznanja je prejel v zgodnjih letih ustvarjanja, leta 1963, ko je prejel drugo nagrado za kiparstvo ob 20. obletnici revolucije, še prestižnejša pa je nagrada Prešernovega sklada iz leta 1964.

Stane Jarm je bil plodovit ustvarjalec na področju kiparstva, grafike in risbe. Je avtor šestnajstih javnih spomenikov po Sloveniji, največ njegovih del je zbranih na širšem območju Kočevske. V Osilnici od leta 2001 v njegovi domačiji deluje galerija njegovih del, večinoma kipov in nekaj slik.

Zato Kočevje omogoča zanimivo doživetje Jarmovega ustvarjanja, saj se Pot Staneta Jarma od Deklice s piščalko nadaljuje le nekaj metrov naprej, čez Rinžo oziroma čez Karlov most. Tam sta lirična Gozdna nevesta iz leta 1984 in grb mesta Kočevje, ki je nastal leta 1971. Le kratek sprehod naprej, po glavni kočevski ulici, pa vodi do Parka narodnih herojev, ki je poleg Gimnazije Kočevje. Tu je sedem portretov, od katerih jih je šest naredil Stane Jarm. Pet kipov so v park, ki si ga je zamislil slikar Zoran Didek, postavili leta 1973. »Jarm je imel za izdelavo petih portretov vsega 20 dni, kar pomeni, da jih je moral izdelati v glini, v mavcu in potem še uliti v beton,« razlaga Nadja Kovačič in nadaljuje: »Pripovedoval je, da je delal dobesedno dan in noč in je po tem, ko je končal, nehal kaditi, čeprav je bil pred tem strasten kadilec.«

Pot potem pelje naprej, na obrobje Kočevja, proti Marofu, kjer je forma viva 16 Jarmovih skulptur. Park je nastal leta 1980, ko so v Kočevju gostili Evropsko tekmovanje gozdnih delavcev. Še pred tem pa je večina kipov – Pesem, Obup, Zamišljena, Kozolec, Duet, Nonet ... – nastala na temo petja, saj so bili razstavljeni v preddverju Križank ob 7. opernem bienalu v Ljubljani. Kip Molitev gozda pa je nastal na likovni delavnici Misel in korenine v Kočevju leta 1993.

Spregledane točke

Pri teh kipih pa je že videti posebnost Jarmovega ustvarjanja – z motorno žago. Prelomna je bila izdelava dekoracije za prostore v kočevskem Marofu, kjer je na steni restavracije upodobil drvarje. Takrat je Jarm ugotovil, da je delo z motorno žago hitrejše kot z dletom. V enem od intervjujev je dejal: »Z motorno žago sem napadel hlod in ven je sfrčal kip.« Umetnostni kritiki pa so zato v njegovih delih prepoznali specifične sledi in ekspresivnost, sčasoma pa je postal »zastopnik monumentalne figurativne umetnosti«.

Toda Pot Staneta Jarma v nadaljevanju razkriva spet drugačnega Jarma, ki je upodobljen v Ostržku pred osrednjo stavbo Vrtca Kočevje. »Dobrodušen, domiseln, trmast in menda značajsko zelo podoben Stanetu Jarmu,« je razložila Kovačičeva kip pravljičnega junaka, ki so ga postavili leta 1995, ob 50-letnici Vrtca Kočevje.

Drugačno izraznost pa kaže Stoji učilna zidana, skulptura, ki jo je Jarm naredil leta 1973 na podlagi istoimenske slovenske ljudske pesmi in stoji pred OŠ Zbora odposlancev. »Tu je videti, kako je Stane Jarm znal izkoristiti formo drevesa,« pravi Nadja Kovačič. Naslednja zanimiva točka, ki jo spregleda večina ljudi, ki hodi tam mimo, je Spomenik 9. slovenski narodnoosvobodilni brigadi. Jarm je skulpturo naredil leta 1970, pritrjena pa je na pročelje nekdanje Bračičeve šole. Podobno kot se domačini več skorajda ne ozrejo na Jarmovega Križanega v kapelici sv. Križa ali Rudarja iz leta 1978.

Zato je Pot Staneta Jarma pomembna, pravi Nadja Kovačič: »Da se domačini in obiskovalci spomnimo Jarmovih kipov na prostem oziroma kipov nasploh in se jih spet začnemo zavedati. To niso samoumevne stvari v prostoru, to so umetniška dela, ki jih je treba spoštovati.«