Joga za pse v Hongkongu: mali Kopi v položaju strašnega bojevnika

Položaj kobre, pri katerem stegne zadnje noge daleč nazaj, odlično utrjuje notranji pasji mir.

Objavljeno
02. november 2011 10.39
Posodobljeno
02. november 2011 19.00
AFP, Trip
AFP, Trip

V daljnevzhodnih deželah je tako imenovani joga turizem že kar pomemben. V Hongkongu, denimo, imajo pasji ljubljenčki na voljo številne toplice z džakuziji in masažo. Kljub sproščenim kožuščkom pa veliko kužkov še vedno težko najde notranji mir. Zdaj jim končno lahko pomaga Suzette Ackermann, ki je v svoje tečaje vključila tudi – jogo za pse.

Vsako soboto zjutraj lahko v mestni četrti Šeung Van lastniki masirajo svoje hišne ljubljenčke, nato pa jim pomagajo doseči različne jogijske položaje, ki blagodejno delujejo na pasjo dušo. Recimo položaj kobre, pri katerem stegnejo zadnje noge daleč nazaj, medtem ko poslušajo pomirjajočo glasbo.

»Psa poskušajte sprostiti tako, da se ga najprej dotikate na obeh straneh hrbta, nato se dotaknite reber in nazadnje trebuha,« usmerja tečajnike Ackermanova, južnoafriška vaditeljica plesa in joge, ki je tečaj pasje joge prvič ponudila pred letom dni. Vodi ga skupaj s svojo sedemletno pekinžanko Snežno kepo, zaradi katere se je sploh odločila, da bo organizirala tečaje.

Enooka, zelo umirjena žival s puhasto belo dlako je že postala hongkonška znamenitost. Celo na ulicah jo mimoidoči velikokrat prepoznajo, saj se pogosto pojavlja na televiziji. »Snežna kepa ima najraje zen budizem,« pravi Ackermannova. »Rada ima različne položaje, čisto vseeno ji je, katerega izberem. To je za jogo zelo dobro; nima močnega ega, na nič se ne naveže in živi le za sedanjost. Kadar doma vadim, se mi vedno pridruži na preprogi. Položim jo recimo na hrbet, da se uleže v položaj šavasana (položaj trupla), in se potem sploh ne premika več.«

Včasih se učenci stepejo

Ackermannova in Snežna kepa že več let skupaj vadita jogo. Pred letom dni ji je japonska negovalka psov v razkošnem pasjem butiku, salonu in kopališču Pawette predlagala, da bi skupaj organizirali tečaje pasje joge oziroma doge. Ta se je že dobro uveljavila na Japonskem in v ZDA, kjer sta vaditeljici Suzi Teitelman in Amy Stevens že izdali DVD-ja z navodili. Ackermannova pa je razvila svojo vadbo.

»Mislim, da imajo lastniki, ki pripeljejo na tečaj pse, resnično radi svoje ljubljenčke,« je prepričana Ackermannova. Tečaji sicer niso vedno uspešni. Včasih se namreč psi stepejo, glasno lajajo ali se skrijejo v kot sobe. Zdi se, da bi tudi Kopi, enoletni mešanec med jorkširskim terierjem in pomerancem, raje tekal po travniku, kot se trudil uskladiti svoje čakre.

Večinoma pa so kar pripravljeni sodelovati. Mirno ležijo in pustijo, da jim lastniki, ki tudi sami ležijo v jogijskih položajih, premikajo tace v različne smeri. Med drugim preizkušajo položaj navzdol obrnjenega psa. Pri stoječih položajih, denimo položaju bojevnika, lastnik z eno roko podpira svojega ljubljenčka.

»Z manjšimi psi je vadba seveda precej lažja,« pove Ackermannova.

Pri drugih položajih se pes povzpne na človeka: denimo pri položaju mačke in krave v valovih, pri katerem se lastnik postavi na vse štiri in najprej izboči hrbet navzgor, nato navzdol, pes pa medtem leži na njegovem hrbtu. »Zdaj pa vdihnite in izdihnite, vdihnite in izdihnite,« daje Ackermannova navodila svojim človeškim in pasjim učencem.

Nekateri psi celo ubogljivo zalajajo, ko konča tečaj tako, da naroči svojim učencem: »Zdaj pa vsi glasno recite 'namaste'.«

Blagodejni učinki vadbe

Lastnica uporniškega Kopija Pauline Kang, uslužbenka malezijskega kemičnega podjetja, pravi, da je pes precej bolj umirjen, odkar je začel obiskovati tečaj joge. »Sprva je bil podoben kenguruju. Kar tekal in skakal je po sobi sem ter tja in se sploh ni hotel umiriti,« se Kopijevih začetkov spominja tudi Ackermannova. Prepričana je, da joga živali ne le pomirja, temveč jim tudi pomaga odpraviti težave s kolki in koleni ter težave zaradi astme.

Ackermannovo sicer najbolj zanima napornejša oblika aštange, vendar je s psi ni mogoče vaditi, ker je preveč dinamična. »Z njimi izvajam samo najosnovnejše vaje počasnejše joge hatha,« je pojasnila.

Suzette trenutno še ne razmišlja, da bi organizirala tečaj tudi za druge živali, vendar meni, da bi bilo verjetno mogoče vaditi skupaj z mačkami. »Mačke so zelo samovoljne, zato niso preveč družabne. Najbrž pa bi bilo tudi zanje mogoče organizirati tečaj joge,« je povedala.