Zbudila sva se ob 5.30, a kaj, ko zaman, saj so motel odprli šele ob 8. uri. Preden sva začela brcati, sva še pozajtrkovala omleto in kavo ter se s polnimi trebuhi podala na pot. Nobenemu se ni dalo goniti in kar ustavljala sva se. Na cesti sva srečevala veliko avtomobilov s slovenskimi tablicami in jim mahala. Ko sva se ustavila na bencinski, da se okrepčava, ustavi avto s celjsko tablico. Pozdravim ga, kot nas je učila mama: z dober dan. Nič mu ni bilo jasno! Prišel je do naju, malo smo se malo pomenili in odšel je od naju z odprto sireno. Fajn se je bilo malo po slovensko »pravhat«.
Defekti pri 40 stopinjah, nato pa najboljša šopska solata in lubenica »za džabe«
Nato odbrcava naprej in naletiva na odcep tlakovane ceste, ki je bil kar dolg. In potem se zgodi. Joc dobi defekt, zunaj pa 40 stopinj. Je pa res fajn menjat v takem, ni kaj! Daleč okrog pa nobene sence. Ko zamenja prednjo, potipa, ali je zadnja OK, a ni. Začne se še menjava zadnje. Po pol ure sva že na cesti in ura se bliža 14. Treba bo nekaj pojesti. Ustaviva v prijetni restavraciji in se najeva. Tako dobre šopske solate pa še ne!!! Z natakarjem malo podoživljamo lepe jugoslovanske čase in se pritožujemo, kako zanič je zdaj vse. Ker sva t'k fajna za povrh dobiva se lubenico »za džabe«.
Jumbo nas uči: Koliko je bilo mest s Titovim imenom?
Začne se spet vožnja po vročini proti Velesu. Včasih Titovem. Koliko je bilo mest s Titovim imenom v bivši Jugi? Toliko, kolikor je bilo republik, bi vsak rekel, a ni res. Eno več, ker imamo mi na Pohorju še Josipdol …
Nekje na poti, ravno ko me Joc prehiti, pa še jaz fasam defekt. Hitra menjava in že sva v sedlu in malo za tem na bencinski, kjer termometer ob 15. uri kaže 41 stopinj. Rečeva si, še uro in kamping, vendar sva ga našla šele po dveh urah. Malo nad Velesom, 56 kilometrov od Skopja. Jutri naju čaka avtocesta do Skopja in pijača s Sandijem, ki je v vojski na Kosovem. Jutri že Kosovo!
Naslednjič preberite, kako sta se Jumbo in Joc znašla na Kosovem, ali še vedno jadrata na krilih jugonostalgije in koliko zračnic je pod njima spustilo dušo na poti proti Albaniji.