V Antwerpnu: kaj bi rekel Rubens na zvoniku Naše Gospe?

Belgijski Antwerpen, po francosko Anvers, je zapostavljen v senci Bruslja in se prišteva le med največja pristanišča Evrope na razvodju Escaut, kjer po vodnih labirintih skoraj do središča starega Antwerpna neslišno pristajajo največje čezoceanke in kjer nepretrgoma potekajo logistično do potankosti izpiljene pristaniške operacije.

Mogočni tovor čez noč spreminja svojo obliko in se izgublja naprej po vodnih poteh, železnicah in naprej po širokih cestah na vse strani Evrope. Mesto so v srednjem veku zaznamovali Židje, njegovo središče je biser srednjeveške arhitekture in že pet stoletij je Antwerpen svetovno središče trgovanja in industrije z diamanti.

Mesto je v šestnajstem stoletju postalo pomembno pristanišče za uvoz blaga predvsem iz Indije, ki je bila takrat edina dežela s proizvodnjo diamantov. V takratnem času se je iz Portugalske in Španije v belgijsko mesto preselilo veliko »marranov« – židov, ki jih je inkvizicija prisilila, da so se krstili, a so pozneje kljub temu morali zapustiti domovino. Številni izmed njih so se posvetili trgovanju z diamanti in prispevali h gospodarskemu razcvetu mesta. To je bilo »zlato stoletje« flamske metropole, o katerem še danes pričajo razkošne zgradbe, med njimi velika katedrala Naše Gospe v gotskem slogu, mestna hiša, cehovske hiše in tržnica, kjer je pravi užitek posedeti ob kozarčku izvrstnega piva in se podati v srednji vek. Okolje nedvomno to ponuja!

Slikovita dežela rdečih hiš

Le slaba ura vožnje iz Rotterdama po lepi široki cesti med pašniki in številnimi kanali in že se pred popotnikom razkriva nova neznanka, pročelja in rdeče strehe srednjeveškega židovskega mesta, nad katerim pa se dvigajo včasih tudi pod jasno nebo beli kamniti gotski zvoniki srednjeveških katedral. Zasanjana pokrajina, posejana z rdečimi vasicami in čredami rdečih krav, ki se leno pasejo po sočnih slikovitih pašnikih, spominja popotnika na pravljico in na čase flamskih mojstrov čopiča, ki so vse te prizore znali prenesti na platna, ki danes krasijo muzeje in ugledne palače širom po Evropi. To je dežela flamska, to je bajeslovno bogastvo globalnega mesta, ki pa se urbano sesuva samo vase in vedno znova išče boljše rešitve. Kaj bi rekel slikar Rubens, če bi se danes povzpel na zvonik Naše Gospe in bi opazoval neskončne verige premikajoče se pločevine na ringu ali visoke žerjave in nepregledne hangarje v drugem pristanišču Evrope? Široka valovita obvoznica je predvsem lokalnega pomena, obenem pa je del transevropskega prometnega omrežja. Tu se mešata lokalni in mednarodni promet in tvorita prometni veletok v osrčju Evrope, ki šteje na dan do tristo tisoč vozil. Ring seka urbana moderna naselja človeških bivališč in prečka reko Escaut skozi predor Kennedy. Zunaj ringa ostajajo naselja nekdanjih kolonialnih emigrantov in so prava mešanica Sredozemlja in Afrike. To globalno mesto, ki je zgodovinsko in hkrati polno protislovij, danes šteje okrog 600.000 prebivalcev.

Po ulici Meir do Velikega trga

Avto je dobro pustiti blizu ringa v kaki manjši parkirni hiši za nekaj kovancev in potem je pravi užitek raziskovati ulico za ulico proti centru. Mair s prestižnimi trgovinami privablja množice svetovljanov, ki se valijo doživljat srednjeveški utrip mesta na velikem trgu. Tu je čudovita gotska katedrala Naše Gospe pa mestna hiša in ogromno ohranjenih židovskih palač iz petnajstega in šestnajstega stoletja. Tu so znameniti pivski vrtovi, kjer je pravo človeško mravljišče, kjer se mešajo rase in ljudstva ob pisanih kozarcih zlatorumenega leefe blond, ki slovi kot najboljše pivo na svetu. Nedvomno pa je Belgija dežela piva, kot recimo Francija vina, in ga najdemo na vsakem koraku, ne gre pa niti brez slastnih belgijskih školjk. Tu se nastavljata soncu upokojenca iz San Francisca, pri drugi mizi je japonski par na poročnem potovanju in na drugi strani razigrani švedski poslovneži, ki računajo na posle pri dokončanju severozahodnega ringa pod projektom Oosterweel in viadukta Langa Wapper čez rečico Escaut. Srednjeveško mesto je polno ljudi iz globalnega sveta, ki mu hočejo pomagati iz urbanih zank. Med velike meščane nedvomno spada slikar Rubens, ki je s svojimi živobarvnimi umetninami dal poseben svetal ton temu ne preveč sončnemu mestu. Sam slikar spada v evropski vrh baročnih umetnikov in se umešča ob bok sosedu Rembrandtu iz Amsterdama. Njegova hiša je mala galerija in živa umetnina igre svetlobe, barv, portretov in ženskih oblin.

Mesto diamantov

Predel mesta trgovanja z diamanti leži v bližini železniške postaje. Tukaj ima svoj sedež na tisoče trgovcev s surovimi in obdelanimi diamanti kot tudi brusilcev diamantov, ki rokujejo z blagom v vrednosti več milijard ameriških dolarjev. Okoli 1500 podjetij z diamanti in 250 brusilcev diamantov je ta predel spremenilo v edinstvenega na svetu. Slavne rokodelske in umetniške sposobnosti brusilcev iz mesta Antwerpen slovijo v svetu kot jamstvo najvišje kakovosti in strokovne obdelave. Večino trgovskih poslov uravnavajo organizacije, med katerimi so najpomembnejša mednarodna stičišča – štiri borze diamantov, od katerih ima največja okoli 2000 članov, ki zastopajo 20 različnih nacionalnosti.

Priti zraven tu vendarle ni tako preprosto, z malo zvijače pa je mogoče včasih uspeti. Peter Claeys je spreten brusilec v eni od teh in zna biti zelo zgovoren, če ga obiščeš pravi popoldan! V svojem ateljeju obdeluje dragoceno »kamenje« tako dolgo, dokler pri diamantu ne doseže svetovno priznanega »Antwerp Cuta«, sinonima popolnosti. Pravi, da je diamant najtrši material na svetu, saj pri rezanju za dva milimetra porabi kar uro. Za brusilca diamantov se je izobraževal šest let in ve vse, kar je o diamantih in njihovi obdelavi mogoče vedeti. Danes velik del surovih diamantov, ki jih uvozijo v Belgijo, izvozijo naprej v Indijo, ki ima okoli 800.000 brusilcev. Toda zares velike in dragocene diamante še vedno obdelujejo v Antwerpnu, saj imajo prav tukaj svoj sedež najbolj usposobljeni brusilci. Zato je v Antwerpnu tudi sedež oddelka certifikatov visokega sveta za diamante, ki preverja diamante in izdaja potrdilo o njihovi pristnosti. Najpomembnejše značilnosti za določanje kakovosti so karat (teža), čistost, barva in rez. Dodatek loupe clean pridobi glede na mednarodno priznana pravila.

Indijski trgovci

Največja od štirih borz v mestu je bila ustanovljena leta 1904 in združuje ljudi in organizacije, ki aktivno delujejo na področju poslovanja z diamanti. Med njimi so trgovci, proizvajalci in borzni posredniki, ki pri svojem poslovanju zagotavljajo etično, moralno in zanesljivo ravnanje. Člani borze morajo upoštevati strogi kodeks vedenja, ki ga določajo glede na predpise in določila borze ter prav na ta način jamčijo za visok standard kakovostnega, varnega poslovanja. Bram Fischer je predsednik World Federation of Diamond Bourses, ki združuje 24 borz z diamanti po svetu. Od teh so kar štiri v mestu Antwerpen in prav tukaj poteka več kot šestdeset odstotkov celotnega svetovnega trgovanja z diamanti. Te borze niso palače, v katerih so shranjeni vrednostni papirji, videti so kot sodobna trgovska poslopja, kjer se srečujejo kupci in prodajalci diamantov. Kupo-prodajne pogodbe sklepajo le na podlagi zaupanja in po tradicionalnih predpisih, brez »papirjev« in formalnosti, zadostuje že rokovanje in hebrejske besede Mazal U 'Bracha, kar pomeni »sreča in blagoslov«, in posel je veljavno sklenjen. Toda v borzo diamantov ne more vstopiti vsak, bodočega člana namreč upravni odbor pred podelitvijo članstva preveri glede plačilne sposobnosti ter ugleda. Na začetku so do novih članov zelo nezaupljivi in brez dobrih priporočil posel ne steče, pravi Bram Fischer, ki je sam član največje borze. V salonu možje ob kavi, klepetu in igranju kart sklepajo posle. Večina trgovcev z diamanti je Židov, vedno bolj pa se povečuje število indijskih trgovcev, ki ustvarijo že približno polovico prometa z diamanti v mestu. Tudi v upravnem odboru borze je navzoč en Indijec, ostalih trinajst članov je Belgijcev, po poreklu Židov.

Podatek, da živi od tega pristanišča, ki je nekako nepogrešljiv simbol izvoza in uvoza Evropske unije, več kot 150.000 ljudi, torej skoraj polovica meščanov, in pretovori na leto več kot 160 milijonov ton blaga, je tako zgovoren, da si ga preprosto težko predstavljamo in ga še težje primerjamo s slovensko realnostjo. Pristanišče je razpotegnjeno ob kanalih in je skrito za zvoniki katedral. Razdalje tukaj so kratke, zato je tudi prostora malo, ki pa je optimalno racionalno izrabljen. Kjer so včeraj ropotali še stroji in se je še kadilo iz dimnikov, se danes izza zatemnjenih stekel bleščijo monitorji, kjer poteka proces oblikovanja logističnih in urbanih izboljšav globalnega mesta s srednjeveškim pedigrejem. Antwerpen je skrito mesto med srednji vek in moderno pristanišče, okrašeno z najžlahtnejšimi diamanti, stisnjeno ob nizozemsko mejo med močvirne rokave atlantske obale, a je kljub temu najgosteje poseljeno področje v Evropi.