Kajmanske želve in turizem na nasprotnih bregovih?

Na idiličnih peščenih plažah Kajmanskih otokov si naraščajoče populacije ogroženih želv delijo prostor z vse bolj številnimi trumami turistov.

Medtem ko tamkajšnji turistični delavci menijo, da je vsakoletni želvji obisk izvrstna priložnost za turizem, pa okoljevarstvenike skrbi, da bi nenadzorovano poseganje in vdiranje v njihov življenjski prostor lahko pomenilo katastrofo.

Zaradi nasprotujočih si mnenj, kako izkoristiti ta fantastični, a hkrati ranljivi in krhki svet živali, strokovnjaki opozarjajo, da lahko spor okoli želv kaj hitro uide z vajeti ter v končni fazi škoduje tako turizmu kot tudi samim živalim. Okoljevarstveniki namreč opozarjajo, da povečevanje turističnih kapacitet na otočju zaradi vse večjega svetlobnega onesnaževanja že zdaj ovira razvoj tamkajšnjih želvjih populacij, ki se na Kajmanske otoke, kjer izležejo svoja jajca, v vse večjem številu vračajo vsako leto.

Turistični delavci pa kljub vsemu že kujejo načrte, kako bi lahko za ogled živali v njihovem najobčutljivejšem trenutku iztržili čim več. Zato za ta namen predlagajo organizacijo nočnih izletov na plaže, kjer želve valijo svoje potomce, čemur pa nekateri nasprotujejo oziroma izražajo skrb nad stihijskim pristopom k problemu. »Spremljanje zdrave populacija morskih želv, ki valijo jajca na peščenih obalah Kajmanskih otokov, je lahko za nekoga nepozabno, skorajda magično doživetje. Enako velja za naslednjo fazo razvoja, ko iz gnezd pokukajo prvi mladiči, ki se poskušajo skobacati do morja,« priznava raziskovalka Janice Blumenthal iz tamkajšnjega urada za okolje.

Delitev iste plaže

Populacije zelenkastih morskih želv, ki so najpogostejše, tu preučujejo in spremljajo že od leta 1998, v zadnjem času pa ugotavljajo, da so Kajmanski otoki njihova vse bolj priljubljena destinacija za naraščaj. Prav zaradi povečanega obiska želv na eni strani in vse večjega števila turistov na drugi strokovnjaki menijo, da bodo v kratkem nastali nezaželeni ter moteči stiki med ljudmi in živalmi. Težavo dodatno zaostruje še to, da breje želve za gnezdenje vse pogosteje izbirajo turistično najbolj oblegane plaže, kot sta Seven Mile Beach in Rum Point. Zato ne preseneča niti to, da se vse več turistov za obisk otočja odloča prav zaradi želv, vendar prav ta povečani obisk ogroža ravnovesje tega krhkega ekosistema.

Blumenthalova se dileme med željo po čim večjem turističnem zaslužku, ki predstavlja pomemben vir preživetja za številne domačine, ter priložnostjo približanja tega fantastičnega in skrivnostnega sveta živali obiskovalcem, s čimer se ljudje obenem učijo spoštljivega odnosa do narave ter na drugi strani pomena zaščite živali, dobro zaveda. »Čedalje številnejša populacija želv, ki prihajajo na naše obale, za tukajšnjo skupnost predstavlja pomemben vir zaslužka. Vendar če se pri tem ne osredotočimo tudi na njihovo zaščito in organizacijo odgovornih ter neinvazivnih izletov, lahko vse skupaj v trenutku izgubimo,« meni raziskovalka in dodaja: »Sorazmerno s povečanjem želvje populacije in števila gnezd se povečuje tudi število potencialnih nevarnosti. Zato je njihov obstoj na Kajmanskih otokih čedalje bolj negotov.«

Največjo motnjo za želvji naraščaj predstavljajo luči iz okoliških turističnih objektov, saj komajda izvaljene mladiče motijo pri njihovi orientaciji. Želvji mladiči namreč po slabih dveh mesecih prilezejo iz gnezda in takoj začno iskati pot do morja, zaradi česar se usmerijo proti najmočnejšemu izvoru svetlobe. »V naravnem okolju, brez motenj, je najmočnejši vir svetlobe morje, kajti na njegovi gladini se zrcali luna. Zmede in zavede jih lahko že en sam dovolj močan vir umetne svetlobe, proti kateremu se usmerijo želvji mladiči in tako poginejo zaradi izčrpanosti, dehidracije ali pa jih pokončajo vozila ter plenilci,« razlaga Blumenthalova. Škoda se lahko meri tudi v tisočih poginulih živalih.

Odgovorni ekoturizem je prihodnost in edina rešitev

Zaradi tega je Blumenthalova odločena, da živalim zagotovi čim večjo zaščito, obenem pa ljudem omogoči njihov ogled v naravnem habitatu. »Če želve zmotimo, se lahko skupaj z jajci vrnejo v morje, kar ima lahko hude posledice za plodove; živali namreč lahko tudi poginejo. Želvje mame za valjenje jajc potrebujejo od ene do dveh ur miru. Zato je pri opazovanju želv potrebna previdnost, kar v prvi vrsti pomeni biti čim bolj tiho, se živalim ne približevati in jih ne vznemirjati z bliskavicami,« o pravilih opazovanja živali meni strokovnjakinja. Zato si želi predvsem sodelovanja med zagovorniki pravic živali in njihove zaščite ter turističnimi delavci, kar poznajo, denimo, na latinskoameriškem otočju Trinidad in Tobago. Tam so morski biologi in strokovnjaki s področja turizma soustvarili projekt Turtle Village Trust, v okviru katerega je poskrbljeno tako za živali kot tudi za obiskovalce. Omenjeni projekt je očiten uspeh načrtovanja odgovornega ekoturizma, kajti tamkajšnje želvje populacije so v zadnjih letih v porastu, enako pa velja tudi za turiste.

Podoben projekt na Kajmanskih otokih že obstaja, in sicer gre za želvji rezervat pod imenom Cayman Turtle Farm, ki ga vsako leto obišče 200.000 turistov. Organizatorji v okviru tega projekta obiskovalcem omogočajo nočne oglede želvjega obreda valjenja jajc, poleg tega pa ponujajo tudi možnost plavanja z udomačenimi želvami v zagrajeni laguni. Njihova skrb za živali je izražena tudi skozi projekt vzreje želv, ki jih, ko dosežejo primerno starost, spustijo nazaj v njihovo naravno okolje. Tako so jih doslej vzgojili in vrnili v naravo že vsaj 31.000. Kljub temu pa kritike okoljevarstvenikov ne pojenjajo, saj omenjenemu rezervatu očitajo slabe življenjske pogoje in nezadostno skrb za živali. Poleg tega pa je njihov program vzreje nedopusten poseg v naravni red stvari, še dodajajo tisti, ki se zavzemajo za pravice živali.