Tiskane izdaje
»Imamo profesionalne teleskope in odlične možnosti za gledanje v nebo, tako da smo eden najboljših observatorijev v srednji Evropi,« pravi Daniel Baludansky, astronom iz zvezdarne Roztoky. A posebnost observatorija niso samo odlične razmere za opazovanje neba, ampak predvsem njihova turistična usmerjenost.
Observatorij Roztoky stoji v severovzhodnem delu Slovaške, v regiji Prešov, komaj dva kilometra od sosednje države Poljske. Sem ne hodijo le znanstveniki in poznavalci astronomije, ampak mnogi, ki jih to področje zanima. Poslopje, ki spominja na naše gozdarske ali planinske koče, je bilo zgrajeno leta 1926 in je bilo najprej carinarnica, potem pa so jo v osemdesetih letih prenovili. Takrat so začeli tudi opazovati nebo, saj so pogoji za gledanje nočnega neba v tem delu Slovaške, kjer med gospodarskimi panogami prevladuje kmetijstvo, zelo primerni. »V okolici ni večjih mest in industrije, tako da je nebo temno in neverjetno čisto,« pravi Baludansky.
Prva vas, po kateri ima opazovalnica tudi ime, je kilometer stran, podobno nerazvito pa je celotno območje Prešova. Seveda so v bližini večja mesta, kot je 14 kilometrov oddaljeni Svidnik, pa tudi turistično razvita mesta, kot je Bardejov, ki je oddaljeno 28 kilometrov in znano po toplicah, vendar tega v zvezdarni Roztoky ni čutiti. To je mirna lokacija.
Da bi v observatoriju vendarle razvili še nekaj več, so leta 2009 začeli uresničevati turistični projekt, ki se bo zaključil leta 2012 in ima naslov Karpatsko nebo. Povezalo se je osem ustanov iz osmih slovaških in poljskih mest, ki razvijajo nov turistični produkt, povezan z astronomijo.
»Na takšen način želimo razviti lokalno infrastrukturo, povečati kakovost turistične ponudbe in izboljšati dostopnosti ter kakovost izobraževanja,« je razložila dr. Maria Pajzinkova, ki sodeluje v tem projektu. Z denarjem Evropske unije so opremili stavbo in kupili nove teleskope, s katerimi je možno profesionalno opazovanje neba.
»Vsaka astronomska opazovalnica ima svojo vlogo, saj nekateri gledajo sonce, spet drugi določene tipe zvezd ali dele neba,« je razložil Baludansky. Pri njih je opazovanje sonca možno, kar nam je tudi pokazal in na naše presenečenje premaknil leseno hišico na tračnicah, ki je skrivala teleskop za opazovanje sonca. Preprosto nam je razložil nekaj osnovnih podatkov in pokazal hitrost gibanja tega nebesnega telesa, ki ima temperaturo 6000 stopinj Celzija. Oziroma tam, kjer so pege, »samo« 3000 stopinj Celzija.
Tik ob vhodu na zemljišče zvezdarne je kupola, ki je bila postavljena pred desetletji in kjer so star teleskop zamenjali z novejšim. »Naš teleskop ima premer 40 centimetrov, kar sicer ni primerljivo z največjim na svetu, ki ima deset metrov, a je kljub temu kakovosten,« je dodal Baludansky. Pravzaprav to ni en teleskop, ampak jih je več, ki jih sestavijo skupaj in ki imajo ogledala, in ne leč, je še dodal sogovornik.
Zanj je najzanimivejše opazovanje zvezd, ki spreminjajo svetlobo, pulzirajo in so oddaljene 10.000 svetlobnih let. Konkretno to pomeni, da računalnik vsako noč naredi 1000 slik, ki jih potem analizira in na podlagi tega sklepa, kaj se dogaja v vesolju.
V zvezdarni organizirajo strokovne konference, srečanja in različne dogodke, ki privabljajo astronome s slovaške in poljske strani meje. Razvijajo pa tudi poljudnejše programe, saj je njihov namen, da astronomijo predstavijo osnovnošolcem, srednješolcem in drugim obiskovalcem. Že zdaj imajo maja in junija največ učencev iz šol, tudi študentov z univerze iz Košic, ki jim predstavljajo astronomijo in popularizirajo znanost. Želijo pa privabiti tudi amaterske astronome, ki lahko na odlični lokaciji, kjer je pogled v nebo jasen, nebo opazujejo s profesionalnimi teleskopi.
Čeprav imajo vsega tri zaposlene, lahko v stavbi zvezdarne prespi 30 ljudi. Sobe so opremljene s kopalnicami in internetom, v stavbi pa so seveda tudi učilnica, konferenčna soba in drugo. »Našo turistično ponudbo še razvijamo,« je dejala dr. Maria Pajzinkova, ki je poudarila, da se zavedajo, da sta dnevno opazovanje sonca in nočno opazovanje neba premalo za resen turizem.
Toda njihovi obiskovalci se lahko pozimi odpravijo na tek na smučeh, saj je observatorij, ki stoji na 440 metrih nadmorske višine, odlično izhodišče za potepanje po okolici, ali pa se lahko odpeljejo na kopanje v Svidnik oziroma raziskujejo druge zanimivosti tega območja. »Prilagajamo se obiskovalcem, tako da jim lahko organiziramo gobarjenje, prikažemo tradicionalne plese ali kaj drugega,« je razložila Pajzinkova.
Da pa bi obiskovalci poleg astronomije vendarle lahko dobili še kaj drugega, na območju zvezdarne Roztoky gradijo teniško igrišče in igrišče za odbojko na mivki. »Potrebovali bi še prostor za trgovinico za obiskovalce, ki pridejo k nam le za en dan, razmišljamo pa tudi o manjšem kopališču, s katerim bi lahko popestrili našo ponudbo,« je razložila sogovornica. Saj, so prepričani, je tudi astronomija lahko dober začetek za razvijanje turistične ponudbe na tem obmejnem in tudi zapostavljenem območju.
