Tiskane izdaje
Čas, ko se poletje počasi poslavlja in se temperature na otoku končno le umirjajo, je kot nalašč za kolesarsko odkrivanje najbolje nagrajene turistične destinacije na Jadranu leta 2011. Malo turistov, cenejše vožnje s trajekti in prenočišča ter prazne ceste so vsekakor zadosten vzrok, da navdušeni kolesarji podaljšajo sezono in si privoščijo kratek skok v Kvarnerski zaliv.
Rab, ki ima več kot 150 kristalno jasnih, sončnih dni na leto in le 15 popolnoma oblačnih, je bil zaradi svoje lege in podnebja že od nekdaj zanimiv tako z vidika zgodovine kot zaradi svoje vegetacije, rib in morskih sadežev ter naravnega bogastva. Ime otoka menda izvira iz ilirskega in liburnijskega imena Arba, omenjenega že konec prvega stoletja pred našim štetjem, ki pomeni »temen«, saj je bil otok že v preteklosti gosto prekrit z gozdovi. Danes večina njegovih stalnih prebivalcev živi od turizma. Otok so namreč že leta 1889 razglasili za turistični cilj in zdravilišče. Njegovo podnebje že 123 let velja za idealno v boju proti boleznim srca in dihal.
Mesto štirih zvonikov
Od celinskega naselja Stinica nas do otoka loči zgolj 15 minut vožnje s trajektom, s katerega se odpira kar malo krivičen pogled na Rab. Pusta, kamnita pokrajina, ki bolj spominja na osamljeni planet, ne obljublja veliko, a naše mnenje se spremeni takoj, ko se spustimo v prvo naselje.
Barbat je kraj številnih nasadov starih oljk. Pot ob obali, ki je sedanjo lično podobo dobila zaradi urejanja kanalizacije na otoku, na katero naj bi bil ves priključen že kmalu, je namenjena sprehajalcem, tekačem in rekreativnim kolesarjem, ki uživajo v poslušanju morja. Treba jo je še dokončati, kmalu pa bo povezovala več kilometrov oddaljena Barbat in Rab, urejeno glavno mesto, katerega zaščitni znak so štirje zvoniki, ki že od daleč usmerjajo naš pogled na središče otoka. Ob poti je veliko restavracij, konob in lokalov, ki poleg sonca in pogleda na morje ponujajo tudi imenitne jedi, po katerih najbolj slovi prav naselje Barbat.
Razgled, ki jemlje dih
Temperatura morja jeseni ustreza samo najpogumnejšim kopalcem, a otok ponuja še nešteto drugih možnosti. Kolesarske panoramske poti, ki se razprostirajo po vsem otoku in jih je skupaj za kar 157 kilometrov, so različnih težavnostnih stopenj. Veliko je zaprtih za preostali promet, z njih pa se odpirajo prekrasni razgledi na sosednje otoke in samotne zalivčke s turkiznim morjem, ki so kot nalašč za počitek in hitro malico. Če smo na kolesu, moramo obvezno obiskati polotok, znan po legendi o nesrečni ljubezni med pastirico Drago in pastirjem Kalifrontom, po katerem je ta zeleni polotok dobil ime.
Zahtevnejši kolesarji se lahko odločijo za prav poseben izziv, morda celo večji od naših najtežavnejših gorskih prelazov, ki jih s kolesom lahko osvojijo le fizično najmočnejši in telesno najbolje pripravljeni. A trud in pot, ki teče po obrazu, sta na najvišji točki otoka hitro pozabljena.
Višina 408 metrov in razgledna točka na Kamenjaku ob jasnem vremenu jemljeta dih. Pogled se na eni strani razprostira na sosednje otoke, Cres, Lošinj, Silbo, Olib, Pag, Ugljan in Molatac, na drugi pa se visoko nad nami dviga gorski greben Velebit. Izvrstno se vidi rastje, ki otok deli na dva dela. Stran proti Velebitu je zaradi močne burje kamnita in popolnoma gola, druga stran pa je zelena in rodovitna. Lepo je viden tudi Goli otok.
Po vseh prevoženih kilometrih pa nikakor ne pozabite na kalorično malico. Poleg domačega olivnega olja, medu in raznovrstnih ekoloških pridelkov morate pokusiti še znamenito rabsko torto. To na otoku pečejo že več kot 800 let in velja za najbolj tipičen spominek. Ker so njena glavna sestavina mandeljni, vas bo utrujene nedvomno napolnila z energijo.
