Konjeniške poti na Goriškem: ko začutiš energijo konja, se ji le stežka odpoveš

»Ko sva pred desetimi leti z možem prišla v Oševljek, sta bila tu najina dva konja, še enega je imel eden od domačinov, dva sta bila v Volčji Dragi, potem pa do Prvačine ni bilo nobenega. Njihovo število se je do danes izjemno povečalo, samo v Renčah jih imajo deset. Pred desetletjem sva vedela za vsakega od Bovca do Kopra, zdaj pa jim že težko slediva,« napol za šalo in napol zares pravi Majda Majnik, članica konjeniškega društva Soča.

 Ne preseneča torej, da je Goriška skoraj morala dobiti svoje prve urejene konjeniške poti, ki sta jih ob sodelovanju že omenjenega društva in lokalne akcijske skupine (LAS) uredili občini Renče-Vogrsko in Miren-Kostanjevica, tudi s pomočjo slovenskega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in denarjem evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Odgovor, zakaj so konji v zadnjih letih pri nas postali tako priljubljeni, je po besedah Majnikove sila preprost. »Pred leti so vsi silili v blokovska naselja, a tega marsikdo ni zdržal in je šel nazaj na vas pa tudi potreba po pristnem stiku z naravo je bila očitno čedalje večja. Nekateri gredo v naravo radi peš, drugi s konjem. To je žival, ki ima ogromno pozitivne energije, a ne le zase, daje jo tudi drugim. Vsak, ki pride v stik s konjem, to občuti in se temu potem noče več odpovedati,« je prepričana sogovornica.

Leto dni truda

Pred kratkim odprte konjeniške poti na Goriškem so po njenih besedah zagotovo začetek nove turistične ponudbe tega dela Slovenije, ki pa se mora seveda še razviti. »Namenjene so tudi vsem pohodnikom, sprehajalcem, tekačem, kolesarjem, skratka ljubiteljem narave, ki ne onesnažujejo ali kopljejo cest,« dodaja. Pot so na območju spodnje Vipavske doline in goriškega Krasa uredili v pičlem letu, opremili so jo z usmerjevalnimi tablami, obiskovalcem pa bo na voljo tudi posebna zloženka. Po besedah župana občine Miren-Kostanjevica Zlatka Martina Marušiča skupaj z občino Renče-Vogrsko načrtujejo še povezavo z vsemi pohodnimi in kolesarskimi potmi območja v nekakšen paket. Svoje bodo zagotovo prispevale še vinske poti s kmetijami ob njih, vabljivi pa so tudi slikovitost pokrajine, znamenitosti ter spomeniki iz prve in druge svetovne vojne.

Glavna ali krožna pot

Konjeniške poti na Goriškem se začnejo na Vogrskem pri Frlanovi kmetiji, kjer je mogoče izbirati med glavno, 22 kilometrov dolgo in njeno krožno različico, ki je še tri kilometre daljša. Glavna pot s kmetije vodi do spominske plošče vojaške tiskarne Ančka 222 in nato proti staremu mostu v Renčah. Poleg vasi in gradu Renče bodo za marsikoga zanimivi spomenik partizanskemu skladišču 333, spomenik primorskim gradbincem in cerkev sv. Mohorja in Fortunata, za zaselkom Renški Podkraj pa obiskovalce že sprejmejo prvi gozdnati obronki Kraške planote.

Tu je mogoče hitro občutiti prehod iz urbanega dolinskega življenja v gričevnat svet s številnimi kraškimi travniki in razglednimi točkami s pogledi do Alp in morja. Na poti je najti še vrsto posebnosti, od ruševin cerkvice svetega Izidorja do znamenitega napisa Tito tik pod Velikim vrhom. Ta je viden daleč po Vipavski dolini ter celo iz Trnovskega gozda in Furlanije.

Na poti proti Lokvici se da uzreti tudi prestol slavnega generala Borojeviča, jamo Pečinko in Leopardovo jamo ter spomenik muzeja braniteljem slovenske zemlje na Cerju. Po Lokvici se pot nadaljuje proti Opatjemu selu in Novi vasi, kjer obiskovalce že čakajo spomenik iz prve svetovne vojne, komunska štirna in ekološka kmetija Pri Francetovih s številnimi kozami. Pred pokopališčem se je mogoče odločiti za pot čez mejo, ki pripelje do zaselka Ferletiči (Ferletti) v Italiji, ali pa se podati na krožno pot in vrniti na izhodišče.

Krožna pot je iz Nove vasi speljana do Županovega vrha z opečnatim stolpom, do Sel na Krasu, Vojščice, Temnice, mimo nekdanje vojaške železnice, kjer se da uživati v bogastvu kraške narave, saj vodi trasa čez pester preplet travnikov, pašnikov, grmišč, nekaj obdelanih dolin in obraslih kamnitih mej med parcelami in se konča na križišču Lipa–Škrbina. Na poti si je mogoče ogledati še globoko dolino Dolnjak, v kateri so bili med prvo svetovno vojno številni objekti, od katerih je še danes viden betoniran vodni zadrževalnik. Iz centra vasi Lipa je pot speljana proti Trstelju, nato pa naprej proti Oševljeku, Gradišču nad Prvačino, Arčonom in Renčam, kjer se krožna pot priključi glavni konjeniški poti.

Ogromno zanimanje

Obe skupaj merita skoraj 50 kilometrov, že slovesnega odprtja pa se je udeležilo več kot 70 konjenikov iz Slovenije in sosednje Italije. »Dvajsetim konjenikom iz Italije smo morali udeležbo odpovedati, sicer nas bi bilo neobvladljivo število. Dogodek bomo zanje pripravili še enkrat, seveda ko se bodo za to odločili. Moram priznati, da je zanimanje Slovencev in Italijanov za konjeniško pot res veliko. Prav vsi so bili doslej izredno zadovoljni,« ugotavlja Majda Majnik.