Če ste se spraševali, kje nastanejo najlepše razglednice in koledarji s pogledom na Špikovo skupino, imam pravi odgovor za vas.
Za ta razgled se bomo morali potruditi z vzponom iz Podkorena po asfaltirani cesti proti Korenskemu sedlu, naš cilj je dolinica Železnica (1555 m n.v.), bolj zahtevni kolesarji pa lahko sopihajo naprej proti Trupejevemu poldnevu (1931 m).
Po približno treh kilometrih bomo 500 m pred nekdanjim mejnim prehodom zavili desno na gozdno pot, ki nas bo večji del poti z zmernim naklonom vodila naprej po južnem obronku karavanškega grebena. Čaka nas slabih 12 km solidne gozdne ceste, katera se ves čas vzpenja zmerno in enakomerno, na nekaterih mestih pa bolj konkretno. Tura je znosna tudi v vročih poletnih dneh, saj večinoma poteka po gozdu v senci.
Na nekaterih delih, kjer se gozd nekoliko razredči, lahko opazujemo travnate pasove kranjskogorskega smučišča, Julijske vršace pa imamo na dlani. Vsekakor je to eno najlepših gorskokolesarskih doživetij, kar jih ponuja Gorenjska.
Kolesarimo naravnost mimo Jureževe planine in odcepa za Vošco, prav tako mimo Blekove planine, ki je tik pred ciljem našega vzpona. Ta se konča po položnem spustu v dolinici Železnica (1555 m n.v.). Na koncu doline se prične prvi resnejši vzpon po ozkem kolovozu, ki gre v desno smer čez jaso in se prične zelo strmo dvigati. Verjetno bo tu potrebno sestopiti s kolesa.
Pot nas do Trupejevega poldneva vodi čez travnat kolovoz, tik pod sedlom pa nas pričaka strm odsek v grušču, zato bomo morali kolo do vrha oprtati na rame.
Vrnemo se po isti poti nazaj, če pa smo bolj spretni pri spustu se lahko podamo začetka gozdne ceste v Železnici v zelo zahtevnem in strmem spustu do potoka Jerman vse do Srednjega vrha nad Martuljkom, odkoder se po kolesarski poti vrnemo v Kranjsko Goro.