Tiskane izdaje
Malo po deveti uri je bil na železniški postaji v Bohinjski Bistrici le par turistov, oprtan z nahrbtniki. Ko se je pripeljal vlak, je iz njega izstopila peščica ljudi. Kmalu za tem je na drugi strani postaje ustavil avtobus in odpeljal starejši turistki. Bera je bila tisto jutro resda majhna, toda v Turizmu Bohinj so si postavili cilj, da bodo čim več obiskovalcev poskušali prepričati, naj uporabljajo javni prevoz – vlak in avtobus, kolesa, ladjico …, avtomobile pa naj medtem pustijo doma ali vsaj na parkiriščih.
»Ko bi le bilo, kakor je bilo pred stoletjem,« je z vidika razvoja malo nenavadna izjava, toda Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj, jo je izrekel tako iskreno, da ni bilo mogoče podvomiti, da misli resno. V mislih je imel uporabo javnega prevoza, v rokah pa držal knjigo o razvoju turizma v Bohinju (Tomaž Budkovič: Vzpon Bohinja pred zatonom Avstro-Ogrske) in ena izmed fotografij, ki jih je pokazal, je bila črno-bela iz leta 1911; na njej je bil stari omnibus, ob njem je stal ducat pražnje oblečenih in oklobučenih dam in gospodov. Bilo je pred dobrim stoletjem v Bohinju; kmalu po tistem, ko je v teh krajih stekla železnica, se je namreč začel razvijati tudi turizem. »Večkrat na dan je iz Trsta pripeljal vlak, nato je bil na voljo fijakarski prevoz, omnibus, tudi pozimi,« je našteval Klemen Langus.
Z vlaka na avtobus ali kolo
Letošnja sezona zaradi večinoma slabega vremena morda ni najbolj reprezentativna, toda ko se v Bohinj ob vročih poletnih dneh stečejo trume turistov, postane dolina kakor kotel, preplavljen s pločevino. »Zato bi radi ljudi odvrnili od nenehnega nerganja, da v Bohinju ni parkirnih mest, ampak jih spodbudili, da gredo na vlak, avtobus, kolo, ladjico …« je našteval Langus.
Srečali smo se na železniški postaji v Bohinjski Bistrici, čakajoč na vlaka, ki sta prav takrat prihajala iz Ljubljane in Nove Gorice. »Če gredo ljudje, denimo, ob sedmih na vlak v Ljubljani, so ob devetih v Bohinjski Bistrici, tukaj jih pričaka avtobus in ob 9.30 so lahko že ob jezeru. Tisti, ki so takoj željni rekreacije, lahko sedejo na kolo in se odpeljejo naprej,« je hitel navajati možnosti. Če pa že pridejo z avtomobilom, naj ga parkirajo in za raziskovanje doline izberejo javni prevoz.
Zato so začeli akcijo, ki so jo poimenovali Bodi kul, bodi mobilen, v Bohinju uporabljaj javni prevoz, in uvedli več ugodnosti, med njimi kartico Gost Bohinja, s katero imajo obiskovalci, ki prenočijo najmanj dvakrat v Bohinju in plačajo turistično takso, brezplačno parkiranje, brezplačne prevoze z Alpetuorovimi avtobusi, do 50-odstotkov cenejše prevoze z vlakom in ladjico po Bohinjskem jezeru … Goste želijo k bolj trajnostnemu premikanju prepričati tudi z električnimi kolesi (najem stane pet evrov na uro, za ves dan 15 evrov, s kartico Gost Bohinja je 50-odstotni popust) in avtobusi Hop-on Hop-off, ki so že precej prepoznavna možnost premikanja v turističnih krajih po tujini. Takšni avtobusi vozijo ob koncih tedna med Bledom, Bohinjem in Pokljuko. Cena enodnevne vozovnice je pet evrov, za otroke do deset let so vožnje brezplačne.
Dolina tišine
Langus je povedal, da so takšen trajnostni turizem začeli uvajati že pred petimi leti, ko so prevoz z vlakom do Bohinja združili s čistilno akcijo, pozimi je na voljo vlak med Ljubljano in Bohinjsko Bistrico, od koder smučarje odpelje skibus; ves paket s prevozom, smučanjem in kosilom stane 32 evrov. »Moj cilj je, da bi ljudje tako rekoč v copatih lahko šli na smučišče. Še opremo bi si lahko izposodili tam,« je sogovornik našteval ambiciozne načrte. Predvsem pa je njegov cilj, da bi postal Bohinj destinacija trajnostne mobilnosti, kjer bi res vladala tišina, brez avtomobilov in hrupnih veselic. »Nočem več slišati, da je v Bohinju premalo parkirišč. Na voljo jih je 2600 in toliko jih zares potrebujemo le poleti,« je zatrdil in dodal: »Morda res malo tvegam, a upam, da bo uspelo.«
Večina obiskovalcev Bohinja pride, da bi bila kar se da aktivna, in tudi v petek dopoldne so si turisti na parkirišču pred hotelom Jezero dali opraviti z vsemi mogočimi pripomočki za premikanje, ki so jih pripeljali na avtomobilih ali v njih. Grega Šilc, ki ima agencijo Hike & Bike, se je ravno odpravljal na kolesarsko turo s turistom iz Belgije. Načrt še ni bil povsem dodelan, toda obiskovalec je bil vešč kolesar, zato je vodnik pričakoval, da si bo želel bolj zahtevnega izleta. Čeprav je možnosti veliko, ljudje še vedno premalo uporabljajo druge možnosti premikanja, se je strinjal Grega Šilc, po drugi strani pa je vendarle vse več takšnih, ki ugotavljajo, da so prav tako pravzaprav celo bolj mobilni.
V komplet bohinjske mobilnosti spadata tudi električni ladjici, ki v poletni sezoni plujeta vsak dan od Ribčevega Laza do Ukanca in nazaj. Krov Zlatoroga sta v petek obvladovala Mojca in kapitan Igor, oblečena v majici z napisom Doživetje je pomembnejše od razkošja. Malo po poldnevu se je na električno plovilo, ki so ga pred kakšnim desetletjem pripeljali z nemškega Kraljevega jezera (Königsee), vkrcala skupina nemških turistov. »Dopoldne sva šla trikrat na pot s prazno ladjico,« je povedal kapitan. A se zaradi tega ni vznemirjal: »Imamo pač vozni red, obisk pa je precej odvisen od vremena.« Po Bohinju pluje osmo leto, med zimsko sezono dela na Voglu. A zime ne mara preveč, bistveno raje ima morje, je prostodušno rekel.
In tako je domačin iz Bohinjske Bistrice tudi postal kapitan. Šel je na jadranje, se zaljubil v plovbo, naredil izpit za potniške ladje s tovorom do deset ton – in pluje po Bohinjskem jezeru. Medtem je Mojca uporabljala enega izmed petih jezikov, ki jih govori; v turizmu dela že nekaj časa, na ladjici tri leta, prej je vodila v gore in jame. In čeprav se je na mirnem jezeru zdelo, da nepredvidljivih dogodkov ni, dan vendarle ni enak dnevu in zgodi se marsikaj. Ob neurju so tudi že reševali plavalce iz vode, je pripomnila. Tudi tokrat so v jezeru začele škrebljati dežne kaplje in vsi tisti, ki so se na vseh mogočih plovilih podili po jezeru, so nekaj časa še vztrajali, do poznega popoldneva pa se je obala zlagoma praznila.
Nagovarjanje domačinov
Bohinj je, je poudarila direktorica slovenskega društva za varstvo Alp Cipra Anamarija Jere, še ena izmed destinacij, ki se je pridružila njihovim prizadevanjem za povečanje mobilnosti z javnim prevozom. Cipra že šesto leto pripravlja vozne rede v Alpah in poskuša čim več ponudnikov spodbuditi, da dodajo nove povezave. Poletne vozne rede imajo poleg omenjenih v Bohinju in na Pokljuki tudi v Logarski dolini, Radovljici, na Vršiču, v Kamniku, Postojni ...
Sogovornica se strinja, da je potovanje po Sloveniji z javnim prevozom še vedno precejšen podvig, a je precej optimistična: »Vsako leto se pojavi kakšna nova destinacije, kar dokazuje, da mobilnost vendarle prodira v zavest ljudi.« Njihova ciljna skupina so bili vsaj doslej predvsem tujci, ki pridejo v Slovenijo pogosto brez avtomobila, bi pa si vsekakor želeli, da bi tudi domačini začeli uporabljati javni prevoz, je dodala. Pri tem je imela v mislih tako domače turiste kot prebivalce Alp. Tudi s tega vidika je pomemben Bohinj, saj predstavljajo Slovenci po Langusovih podatkih 45 odstotkov vseh gostov (na Bledu je njihov delež bistveno nižji, drugo so tujci) in tudi tam so trd oreh predvsem domačini.
Ko govorimo o domačinih, sta ponavadi glavna vzroka, da ne sedejo na vlak, dolgotrajnost potovanj (vlak iz Ljubljane do Bohinjske Bistrice, denimo, še vedno potuje dve uri, z avtomobilom je pot pol krajša) in premalo povezav. Na Slovenskih železnicah sicer v sezoni uvajajo dodatne in ugodnejše povezave, ne le v turistične kraje, ampak tudi na razne prireditve (na primer na reggae festival v Tolmin ali Festival Brežice). Od konca junija do konca avgusta vozi iz Maribora v Koper kopalni vlak, tam pa potnike kopalce poberejo lokalni avtobusi. Vendar je letos proga, kot je poudaril Marko Tancar s Slovenskih železnic, zelo okrnjena zaradi februarske ujme, ki je zelo poškodovala progo med Ljubljano in Divačo. V mednarodnem prometu vozita kopalna vlaka do Opatije in Reke ter v Pulj (iz Maribora skozi Ljubljano; velja posebni 60-odstotni popust in tako stane povratna vozovnica 30 evrov), več vlakov vozi tudi do Splita ...
Za izlete ob koncu tedna in med prazniki tudi poleti velja 30-odstotni popust, imajo še različne kartice ugodnosti – za seniorje, družine, šolarje ... Povezali so se še s Termami Olimia, Laško, Čatež in v Rimskih Toplicah (potniki dobijo cenejšo vstopnico za kopanje), je našteval Tancar. S številom prepeljanih potnikov s sezonskimi vlaki v Pulj in Reko so zadovoljni, so še povedali na Železnicah, sicer pa letošnjih rezultatov v zadnjih tednih zaradi poškodovane infrastrukture in tudi zaradi slabega vremena ne morejo primerjati z lanskimi.
