Ob peščenih plažah madžarskega morja

Med njimi sta najbolj znana barje Kis-Balaton (Mali Balaton) ob ustju reke Zale, ki je raj za ljubitelje divjih ptic, in Narodni park Donava-Drava z bujnim pragozdom Gemenc. Regija je zaradi vulkanskega gričevja ob zahodni obali jezera in pogorja Villány na jugu ena najbolj vinorodnih dežel na Madžarskem.

V geološkem prerezu

Območje je v paleozoiku in mezozoiku prekrivalo morje. Naplavine, vrsta dolomita, tvorijo večji del hribovja Keszthely, ki se je kot posledica vulkanskega delovanja izoblikovalo precej kasneje, v pleistocenu, pred približno dvema milijonoma let. Vzdolž zemeljskih prelomnic so nastale doline, ki dajejo regiji posebno, razgibano podobo. Območje, nekoč v celoti poraslo s hrastovim gozdom, je danes usmerjeno v vinogradništvo.

Kraj Keszthely je ob zahodni obali jezera, na njegovi južni konici, in sodi v okrožje Zala. Je drugo največje mesto ob Blatnem jezeru, takoj za Siófokom na severu. V tem pomembnem letoviškem in zdraviliškem kraju si je zanimivo ogledati krajevne znamenitosti in se sprehoditi ob jezeru. Od mejnega prehoda s Slovenijo vas do Keszthelyja loči dobrih sto kilometrov, tako da je za marsikoga primeren tudi kot izbira za dnevni izlet. V njegovi neposredni bližini je letovišče Hévíz, znano po žveplenih in radioaktivnih vrelcih.

Utrip zdraviliško- kopališkega kraja

Keszthely popotnika že takoj ob prihodu potegne v ozračje prijetne umirjenosti, še zlasti če se že na začetku sprehodite do vode ali se ustavite v tamkajšnjem čudovitem parku. Naleteli boste na veliko turističnih skupin, mladih družin in posameznikov, ki se vsi po vrsti sproščeno sprehajajo, sedijo v kateri od kavarn ali mirno počivajo na klopcah v parku.

Če se podate proti jezerskemu pomolu, vas bo pritegnil pogled na leseno zgradbo v slogu vzhodnoazijske pagode, kjer je še posebno živahno poleti, ko zaživi kopališki turizem. Lesena pagoda je namreč uradni vhod na mestno plažo, ki je bila od svojih začetkov sredi 19. stoletja že večkrat prenovljena. Prvotno okroglo kopališče na otoku je bilo postavljeno leta 1880, kmalu zatem, že leta 1893, pa so ga precej povečali in mu dodali omenjeno pagodo. Kasneje, v 60. letih 20. stoletja, so kopališče preuredili v površino iz kovinskih in betonskih plošč, prvotna lesena struktura pa je še naprej spreminjala podobo.

Pogled na prostrano peščeno plažo ne bi bil nič posebnega, če je ne bi krasili avtohtono jezersko trstje in trave, bujno razrasli ob nabrežju in v jezerskih plitvinah. Pretežni del južnega Blatnega jezera je namreč zelo plitek (povprečna globina je 3,5 metra) in zaradi razmeroma tople vode privlačen za kopalce. Ti si lahko v glavni sezoni kopanje popestrijo še s številnimi vodnimi športi, od veslanja, jadranja, deskanja do deskanja z zmajem in športnega ribolova.

Ob jezeru je namreč že od začetka prejšnjega stoletja veliko izposojevalnic čolnov, uporaba motornih sredstev pa je na njem prepovedana. Obiskovalcem ponujajo tudi krajše, približno enourne vódene izlete z ladjo po Blatnem jezeru.

Poleg mestne plaže, ki je po prvi svetovni vojni postala premajhna za čedalje več obiskovalcev, sta v južnem delu Keszthelyja še plaži Helikon iz leta 1927 in Libás v predelu Zámor. Ta druga je na mestnem obrobju in velja za sodobnejšo, s pristaniščem za jadrnice in z veliko nočnimi klubi, ki privabljajo predvsem mlajšo populacijo.

Keszthely je poleg prijetne točke za oddih in razvedrilo vabljiv tudi kot zgodovinsko mesto, saj je med drugim najstarejše naselje ob Blatnem jezeru. Prvi zapisi kraja datirajo v leto 1247, od leta 1421 pa je kraj omenjan kot trg. Budno oko opazovalca, ki se poda v njegovo notranjost, kaj hitro zazna pridih zgodovine, ki veje iz elegantnih ozkih ulic in mnogih, precej dobro ohranjenih starih stavb. Med njimi se prepletajo različni arhitekturni slogi: gotika, barok, secesija in lokalna transilvanska gradnja, ki jo prepoznamo na številnih mestnih vilah.

Rimljani so v bližini današnjega Keszthelyja pri kraju Fenékpuszta zgradili utrjeno naselbino, in cesta, ki je vodila proti severu do kolonij pri Sopronu in Szombathelyju, je današnja glavna Ulica Kossuth Lajos. Za promet je zaprta, severno od glavne avtobusne in železniške postaje pa vas ob jezeru pripelje neposredno do mestnega jedra. Na glavnem trgu Fö tér boste na kraju nekdanje cerkve iz 14. stoletja uzrli neogotsko frančiškansko cerkev, ki jo trenutno prenavljajo, v nadaljevanju poti pa se boste znašli v osrčju mestnih ulic in znamenitosti.

Ob cerkvi je bil nekoč frančiškanski samostan z utrdbo, ki je bila v 16. stoletju pomembna obramba pred Turki, na kar nas opozarja desetmetrski cerkveni stolp. Cerkev je zaradi fresk iz 14. in 15. stoletja, ki so jih odkrili med restavratorskimi deli, ena pomembnejših zakladnic gotskega sakralnega slikarstva na Madžarskem.

Sredi 18. stoletja so Keszthely in okoliški kraji (skupaj s Hévízom) prešli pod eno najuglednejših aristokratskih rodbin na Madžarskem - rodbino Festetics. Ta velja za napredno novatorko družbenih reform tistega časa in za zaslužno pokroviteljico umetnosti in kulture. Na njeno pobudo je bilo takrat v kraju ustanovljenih več bolnišnic, lekarn in jezikovnih šol. Najpomembnejša osebnost iz njenih krogov je vsekakor grof György Festetics (1755-1819), ustanovitelj prve akademije za kmetijstvo v Evropi, Georgikon, leta 1798.

Zapuščina Festeticsev

Aristokratska rodbina je mestu pustila nezanemarljiv pečat, saj ni obiskovalca, ki si ob postanku pri jezeru ne bi ogledal še neobaročne palače Festetics. Do nje pridete po glavni ulici, kjer vas bo očaral veličasten vhod, za katerim se bohotijo razkošni angleški vrtovi. Sredi vrtov in žuborečih fontan se prileže pogled na veličastno palačo, veliko mojstrovino arhitekta Viktorja Rumpelmayerja, zgrajeno leta 1754.

V palači, v njenem severnem in južnem krilu, je približno sto soban, med katerimi jih je več kot polovica preurejenih v zbirke in so na ogled obiskovalcem. V mlajšem, severnem delu stavbe so glasbena šola, mestna knjižnica in konferenčna dvorana, južni, baročni del pa odpira pogled v glavni zanimivosti palače; to sta muzej Helikon in znamenita rokokojska knjižnica, ki je s svojimi sto tisoč izvodi knjig in čudovitim pohištvom iz leta 1801 neprecenljiva.

V muzeju si lahko ogledate galerijo portretov, pohištvo, zbirko orožja in drugih eksponatov, večinoma spominkov družine Festetics s številnih potovanj po islamskem svetu, zlasti iz severne Afrike in arabskih dežel. Ogleda vredne so tudi zbirka kočij v prostorih nekdanje konjušnice, rodbinska kapela iz leta 1880 in zrcalna soba, opremljena z beneškim muranskim steklom in angleškim pohištvom. Če boste imeli srečo, boste med obiskom morda ujeli koncert komorne glasbe ali katero od operet, ki jih pogosto prirejajo v tem prostoru.