Po Turčiji, Iranu in Pakistanu je Indija prva država, v kateri islam ni več prevladujoča religija. Čeprav je muslimanov zaradi številnosti prebivalstva veliko več kot v Turčiji in Iranu ter skoraj toliko kot v Pakistanu, je glavno verstvo v Indiji hinduizem, ki mu pripada približno 80 odstotkov prebivalstva. To je religija s številnimi božanstvi, ki jih krasijo različne lastnosti, in vsak vernik si lahko izbere boga, ki mu je najbliže in kateremu bo posvetil svetišče. Tako kot Sunitin ima večina hindujskih domov svetišče za molitev in darovanje rož, vode ali hrane, denarja in podobnega. »Večkrat na dan se ustavim tu, bodisi ko si kaj želim in za to prosim Krišno bodisi da se mu zahvalim za kaj, kar se je že (ali pa se ni) zgodilo,« pravi Sunita.
Sveta reka, sveto mesto
Svetišča so poleg številnih hindujskih templjev lahko tudi na javnih prostorih. Še bolj pa se pomen vere občuti na svetih mestih. Eno takih je reka Ganges, pravzaprav katerikoli kotiček te za hindujce najsvetejše reke. V mesta ob njej se zgrinjajo romarji iz vse Indije, da bi se vsaj enkrat v življenju dotaknili njene vode. V mestih, kot so Haridvar, Rišikeš in Varanasi, bregove reke zavzemajo gati, stopničasta dostopna mesta do vode. Posebno večerne molitve, ko se ob Gangesu zbere množica in po molitvi po reki pošlje košarico z darovi, so prava paša za oči.
Čeprav je reka ena najbolj onesnaženih na svetu, je kopanje v njej pomemben obred, ki se mu ne odpove noben hindujec, saj verjamejo, da se bodo tako očistili grehov. Predvsem v Varanasiju, ki je najdlje naseljeno mesto v Indiji in za hindujce eno najsvetejših. Tako med popoldanskim sprehodom po številnih gatih Varanasija lahko opazuješ umivanje, pranje oblačil, igranje kriketa (ko vročina popusti, gati postanejo veliko igrišče te najbolj priljubljene igre v Indiji) in celo poslednje korake v tostranstvu. V nekaterih izmed gatov namreč poteka upepelitev trupel, tistih, ki so umrli v Varanasiju ali so jih pripeljali od drugod. Hindujci verjamejo, da če umrejo tu in njihov pepel raztresejo v Ganges, bo njihova duša odrešena iz kroga ponovnih rojstev oziroma reinkarnacij.
Delhi – mesto nasprotij
Seveda hinduizem ne zaznamuje vsakega trenutka življenja v Indiji, kot bi si lahko mislil kdo, ki je preveč časa preživel ob Gangesu. Delhi, kjer se konča moja pot od Evrope do Indije, je mesto, kjer so kontrasti med tradicionalnim in sodobnim, duhovnim in materialnim, med revščino in bogastvom opazni povsod.
Na ozkih ulicah starega Delhija, ob rdeči trdnjavi in največji mošeji Jama, obeh zgrajenih v času vladavine Mugalov, od zgodnjih dopoldanskih do zgodnjih jutranjih ur živi vsak kotiček. Po prašnih cestah se gnetejo kolesarske rikše, ki so najbolj priljubljeno prevozno sredstvo po labirintih starega Delhija, konjske in oslovske vprege, kolesarji, nosači, ki vreče in zaboje tovora prenašajo kar na hrbtih, pešci in seveda svete krave, ki se ne menijo za nikogar in se jim vsi obzirno umikajo. Z vsakega vogala vabi drug prigrizek – cvrejo se pakore in samose, peče se sveži roti in nan, za sladkosnede je tu tradicionalni sladoled na palčki kulfi, faluda (sladki gosti napitek, v katerem se lahko znajde pravzaprav vse), sok iz sezonskega manga ali tipični lasi v nešteto okusih. Za obvezni zaključek vsakega obroka pa je v bližini vedno mogoče najti čaivalaha , mojstra za priljubljeni indijski čaj z mlekom, ki ga postrežejo za pet rupij.
Podoba je povsem drugačna le nekaj postaj z metrojem južneje, v novem Delhiju na širokih, na novo asfaltiranih, v času britanske vladavine načrtovanih cestah, po katerih se ob motoriziranih rikšah vozijo najnovejši, več deset tisoč evrov vredni avtomobili. Okolica je urejena s pločniki za pešce (ti so sicer v Indiji prej izjema kot pravilo), drevoredi in skrbno obrezanimi živimi mejami, za katerimi se skrivajo sedeži veleposlaništev, hiše premožnih Indijcev in restavracije, kjer je treba za kosilo odšteti prav toliko kot v Evropi. Park med Indijskimi vrati, slavolokom v spomin padlim vojakov, ter sedežem vlade in parlamenta je priljubljeno mesto za sprehode, posedanje, piknike in družabne igre Delhijcev, ki sem vsaj za nekaj ur pobegnejo v urejeni, dokaj čisti del Indije. Še nekoliko južneje drug za drugim rastejo ogromni nakupovalni centri z blagovnimi znamkami z vsega sveta, ki v klimatizirana poslopja vabijo višji sloj ene najhitreje rastočih ekonomij na svetu.
Ko zmanjka mest
To je Indija. Na vsakem koraku preseneti; ko misliš, da si videl že vse, znova šokira. Prinaša doživetja, ki jih ne najdeš nikjer drugje. V dobrem in slabem. Ker je edinstvena. In pravi kraj za konec tega potovanja.
Konec