Tiskane izdaje
Ilulissat, dansko Jakobshaven, je tretje največje grenlandsko mesto. Leži 250 kilometrov severno od polarnega kroga v zahodnem delu Grenlandije ob obali zaliva Disko in šteje le nekaj nad 4500 prebivalcev. Zaliv Jakobshavn Isfjord (domačini ga imenujejo Kangia) je del orjaškega ledeniškega fjorda, ki je od leta 2004 zaradi naravnih lepot in inuitske tradicije vpisan v Unescovo svetovno naravno in kulturno dediščino.
Podnebne otoplitve, ki so dodobra zrahljale ledeni oklep največjega otoka sveta, omogočajo poleti plovbo v zaščiteno območje, kamor se kljub stalno prežečim nevarnostim podajajo tudi velike turistične križarke. Mestece je zraslo le dva kilometra severno od Sermermiuta, z 250 prebivalci največjega sklenjenega naselja Inuitov, ki ga je leta 1741 dosegel Jakob Severin in postavil temelje bodočemu mestu. Kasneje se je tam rodil in bival polarni raziskovalec Knud Rasmussen (1879-1933), inuitski potomec danskega misijonarja, ki je dvignil samozavest staroselcev in velja danes za prvega moža in simbol dežele, ki ji v bodoči pregretosti zemeljske oble napovedujejo svetlo prihodnost. Ob nadaljevanju klimatskega trenda bi kaj lahko v resnici postala zelenjavni vrt Evrope in Amerike.
V najnovejši zgodovini, ko se otok pospešeno ločuje od matične Danske, velja za najpomembnejši dogodek obisk nemške kanclerke Angele Merkel, ko je tam leta 2007 z danskim kolegom Andersom Foghom Rasmussenom (daljnim sorodnikom arktičnega raziskovalca) opozorila na posledice globalnega taljenja polarnega ledu. Grb mesta je razdeljen v srebrno in modro polovico z ledeno goro in snežinkami.
Kljub turističnemu navalu v poletnih mesecih je življenje (še) skromno, za zaslužek skrbita predvsem dve tovarni za predelavo rib; specialitete so rakci in nordijski listi. Nekoliko južneje leži tako imenovani pasji ekvator; v mestu namreč živi okoli 5000 vprežnih psov za sani. Domačini jih spet pospešeno vzrejajo. Sami jih še vedno uporabljajo za lov in ribolov, v najem pa jih dajejo polarnim raziskovalcem in navdušenim turistom.
Inuiti: poljedelci prihodnosti
Tujci prihajajo tudi v suhem zimskem času, ko temperature padejo na minus 30 in več, čeprav znajo tudi poleti zdrsniti precej pod ničlo. Gibanje v čudovitem naravnem parku je omejeno. Nadvse zanimiv je obisk etnološkega muzeja in inuitskih hiš, ki ga obiskovalci lahko povežejo z vožnjo v starinskih čolnih iz tjulnjeve kože. Poleti se v fjordu množično pojavijo kiti. V Ilulissatu so uredili sodobno pristanišče za manjše ladje in helikoptersko pristajališče. V belo samoto prihaja življenje, ki pa načenja ustaljeni ritem inuitske družbe. Počasi bodo stoletja stari običaji in način življenja izginili, domačini pa bodo na veliko gojili solato in sadili krompir. Grenlandijo bodo v prihodnosti preplavili tujci.
Fjord se razteza dobrih 60 kilometrov v dolžino, širok je le do sedem kilometrov, globok pa tudi do 1200 metrov. Vanj polzi najhitrejši svetovni ledenik, ki se na dan premakne kar za 22 metrov, kar v enem letu znese 35 kubičnih kilometrov ledu. Med letoma 1950 in 1999 je bil stabilen, do leta 2007 se je ledeniški jezik povlekel za skoraj deset kilometrov, obenem se je skoraj podvojila njegova hitrost in zdaj znaša že okoli 40 metrov na dan.
Ob tem se lomijo orjaške, tudi kilometer dolge ledene gore, ki molijo iz vode do 150 metrov visoko. Tok jih odnaša po zalivu, kjer se na nižjih globinah drobijo, manjši, a še vedno od dvesto do tristo metrov veliki kosi pa prek zalivskega praga zaidejo v severni Atlantik. Čez mesece jih morjeplovci srečujejo tudi daleč na jugu pred vzhodno ameriško obalo. Eden od njih naj bi bil pred stoletjem usoden za Titanik. Zaradi dobre dostopnosti ledenik ni le turistična poslastica, marveč tudi najbolje raziskana ledena gmota, ki daje dragocene podatke o grenlandskem ledenem pokrovu, podnebnih spremembah in geomorfoloških procesih.
Letošnji turistični obisk je že podžgalo prezgodnje, sicer pri domačinih težko pričakovano rojstvo sonca iz ledenega morja: 11. 1. 2011 je namreč vzšlo v polarni dan ob 12:56:57. To pa je kar dva dni prezgodaj, kar je sprožilo silno razburjenje med še precej vraževernim prebivalstvom. Znanstveniki so pojasnili, da je »čudež« verjetno posledica nižjega obzorja. Zaradi pospešenega taljenja ledu se tudi debela plast zaledenelega snega seseda vse hitreje.
