Pravljični, a vendar resnični Brioni

S čolnom sva bila pred Brioni, ko je prišla policija. Ustavila sva se bila za kratek oddih, po možnosti za kopanje. Voda je bila dokaj nizka, okoli vse polno ptic, sicer pa nobene človeške gneče. »Tu je nacionalni park, zato je ustavljanje prepovedano,« sta dejala policista. »Nisva vedela, sicer pa sva na poti v marino,« pojasniva. »No, če gresta v marino, jo bosta odnesla brez kazni,« odvrnejo možje v modrem. Takšno je bilo srečanje z Brioni pred leti.

Sedaj pravila poznava. Nisva se ustavljala in tudi policajev ni bilo. Ko so Istro preplavili oblaki, je običajno en del, kjer sije sonce in se ga slabo vreme težko dotakne. Imenujejo se Brioni, prav tisto otočje, ki je mnogo let veljalo za skrivnostno, nedostopno in luksuzno. Zdaj so veliko bolj dostopni, ostajajo pa dražji.

Že večkrat sva jih obiskala, saj je to lepši del sveta, kamor sva zašla. Ima svoj čar. Ko pristajate z jahto ali jadrnico, vam – še preden jo privežete – povedo ceno. In te so mnogo višje kot drugje, zato se mnoge jahte kar obrnejo. Vrnejo se čez Fažanski kanal, saj jih do nove marine v Puli ločita le dobra dva kilometra. Zaradi tega v marini na Brionih skoraj nikoli ni gneče.

Tito je vedel, kje je lepo

Brione sestavlja 14 otokov, od tega sta dva večja: Veliki in Mali Brioni ter 12 manjših. Pred skoraj 30 leti je bilo to območje razglašeno za narodni park. Če vprašate starejše ljudi, bodo vedno omenili, da so bili Brioni od Josipa Broza Tita, njegova poletna rezidenca, kjer je imel tudi svoj živalski vrt.

»Tito je očitno dobro vedel, kje je lepo,« večkrat pomislim. Tukaj temni oblaki otoke preprosto obidejo, čudovita narava pa se kar preliva v prelepo morje.

Če pridete na Brione, vas vodijo okoli otoka, pokažejo muzeje, vile, živalski vrt, občudujete lahko naravo. Premorejo tri hotele, ki so še zelo socialistični, kot je v bistvu »samoupravna« tudi vsa infrastruktura. Danes se v Titovi rezidenci, ki je arhitekturno delo Jožeta Plečnika, nahaja mednarodni konferenčni center.

V nedostopnem in ograjenem delu se na drugi strani otoka »skrivata« dve vili. »Tu ima danes svoj prostor hrvaška vlada,« so povedali skrbniki otoka. Vili sta močno ograjeni in nedostopni, od daleč delujeta zaraščeni. Kot nekdaj, v obdobju neuvrščenosti.

Skromna ponudba 
v razkošni naravi

Najlepše je po peti uri popoldne, ko otok zapustijo še zadnji turisti. Takrat, v miru in tišini, so Brioni najbolj čarobni. »Ob enajsti uri zvečer se odpeljemo še delavci, ki delamo v kuhinji in strežbi,« je povedal eden od gostincev, ko me je zanimalo, ali ostanejo na otoku. Postrežba je sicer skromna, slaščice komaj omembe vredne. To ni kraj, kjer bi pohvalila gostinstvo, to je mesto, ki privlači z naravo.

»Kako je s kopanjem?« Obstaja ena betonska plaža, ki ima delujoč tuš, je pa sicer skromna, saj je neuradna. Na voljo je še ena, blizu marine, peščena. Sem pa tja se tam uleže kakšen od dnevnih obiskovalcev. A podobno kot v marini, kakšne gneče tam ni. V ponudbi Brionov poudarek pač ni na plaži, ampak na sprehajalni poti in občudovanju številnih dreves. Otok lahko prehodite, se peljete z izposojenimi kolesi ali avtomobili za golf.

Čar igre golfa 
na peščenih »greenih«

In že smo pri čudovitem golfskem igrišču. Res da so greeni (zelenice na golfskem igrišču) peščeni, kar za prave golfiste sicer ni pravi golf. Vendar, igrati golf ob morju in z igrišč občudovati še morje, je vendarle izjemno doživetje.

Še bolj čarobne so živali. Ko igrate golf, vas spremljajo jeleni in srne, fazani in pavi, na desetine jih je. Včasih se odmaknejo, da igraš naprej, ali pa se pasejo ob strani. Tako blizu živali, ki so del bogate brionske favne.

Poleg avtohtonega življa je večina živali priromala k Titu kot – diplomatsko darilo. Tito je tako sčasoma nabral kar bogat živalski vrt, ki je vključeval slona, zebro, žirafo, indijsko antilopo, ovce, konje, jelene, muflone, zajce, številne ptice itd. Danes je safari park bolj skromen, do njega vozi tudi vlak, še vedno pa največ turistov očarata slon in žirafa.

»Samo še malo počakaj,« rečem, ko se nikakor ne premaknem izpod velikega drevesa pri igri na peti luknji. Tam je namreč pav samec odvrgel svoj košati pisani razkošni rep. In dobila sem neverjetno bogat šop njegovega perja. Ko se pozneje vračam iz igrišča v marino, me dekle na kolesu, tujka, radovedno sprašuje, kje sem to dobila. Zaradi lepega okolja namreč tu potekajo številni turnirji v tenisu, golfu in polu.

Veliko zvezd – 
nad in na Brionih

Zgodba o Brionih se je začela leta 1893, ko je avstrijski industrijalec Paul Kuppelwieser za 75 000 zlatih forintov kupil otočje od tržaškega trgovca. Začel ga je preurejati v mondeno letovišče. Z otoka je pregnal nadležno malarijo, nasadili so tisoče borovcev, zrasli so hoteli, vile, kazino, pristanišče, igrišče za golf in polo. Vzpostavili so tudi sprehajalne poti, ki so še danes lepo ohranjene. S tem je otočje postalo klimatsko zdravilišče.

Prav zaradi tega je Brione obiskalo veliko kronanih glav. Leta 1930 je Paulov sin Karel Kuppelwieser domnevno zaradi zadolženosti naredil samomor in priljubljenost letovišča je počasi začela upadati. V vmesnem obdobju je bilo otočje v rokah Italijanov, po drugi svetovni vojni pa je prišlo pod Jugoslavijo.

Josip Broz ga je odkril dve leti po drugi svetovni vojni in si na Brionih postavil poletno rezidenco. Pripovedovalci, ki vas vodijo čez zgodovino otoka, se radi pohvalijo, da je Tito tu gostil mnogo znanih imen. »Tu so uživali mnogi državniki, s katerimi se je Tito dobro razumel. Brione so obiskale tudi največje zvezde, kot sta Elizabeth Taylor in Sophia Loren.«

Glavnina se torej dogaja na Velikih Brionih, a tudi na Malih je ena znamenitost. Poleti namreč mnogi Male Brione obiščejo zaradi gledališča Radeta Šerbeđije, ki skrbi za vrhunsko kulturno dogajanje. Teater Ulysses se zdaj pripravlja na že enajsto sezono. Predstave potekajo julija in avgusta, obiskovalce pa ladja pripelje iz Fažane.