Tiskane izdaje
Hotel am Schloss, ki sodi v verigo Swissotel, je elegantno in sodobno dizajnirano poslopje, ki so ga odprli aprila letos. Stoji v najožjem mestnem središču in je eden iz niza novih objektov, ki se v tem mestu pojavljajo zaradi vse večjega zanimanja gostov za bivanje v enem največjih središč nemške kulture. Nedaleč stran stoji restavracija Dresden 1900, ki s svojo notranjostjo spominja na mesto in mestni promet na prehodu iz 19. v 20. stoletje. V njej so »na novo zgradili« dresdenski Poštni trg s starim tramvajem in drugimi objekti, tako da se človek počuti, kot da bi sedel v nekdanji tramvajski remizi. V lokalu ponujajo tipične specialitete saške kuhinje, kakršne so tukaj jedli pred stoletjem, natakarice pa nosijo kape nekdanjih sprevodnikov. Vse to in še veliko več ponuja Dresden.
Obrok med maršem
Prav v središču mesta boste našli restavracijo Steiger, ki priča o rudarski zgodovini Saške. Njene gostinske sobe spominjajo na muzej rudarske opreme. Vse od srednjega veka so bili saški rudarji znani po vsej Evropi - med drugim so bili v tistih časih »delavci na začasnem delu« v balkanskih državah.
Zgodovinsko najzanimivejši lokal v mestu je Pulverturm, ki so ga poimenovali po stolpu in smodnišnici iz leta 1565. Stolp je bil medtem uničen, ostali pa so njegovi častitljivi temelji, v katerih zdaj deluje restavracija, ki se ponaša z Rusko dvorano, Turško dvorano, Švedsko dvorano in dvorano Marchall-de-Saxe. V okviru lokala deluje tudi vojaška pekarna, v kateri gostom ponujajo izvrsten kruh in druge specialitete, od katerih imajo nekatere zelo primerna imena, na primer »obrok med maršem«.
Firence na Labi
Dresden je mesto, katerega turizem živi od zgodovine in kulture. Avgust Močni (1670-1733), razsipniški volilni knez, ki je pozneje postal kralj, o katerem lahko trdimo, da se je ponašal s prefinjenim okusom, in njegov sin Friderik Avgust II. (1696-1763) sta v Dresdnu postavila številna poslopja v slogu svojevrstnega baroka in zbrala ogromno umetnin. Kompleks so poimenovali Dresdenski barok. Samo mesto pa je dobilo vzdevek Labske Firence - zaradi arhitekture in umetniških zbirk, ki spominjajo na zbirke Medičejcev v toskanski metropoli.
Avgust Močni oziroma njegov alkimist Böttger je v začetku 18. stoletja odkril skrivnost izdelovanja porcelana, ki so jo pred tem na Kitajskem nadvse skrbno varovali. Mestece Meissen pri Dresdnu je tako postalo zibelka evropske proizvodnje porcelana. V poslopju Zwinger v kompleksu Državnih umetniških zbirk Dresdna hranijo izjemno zbirko porcelana. Med drugim so nam tukaj povedali, da je bil Avgust Močni tako zelo obseden z »belim zlatom«, da je svojemu pruskemu konkurentu Friedrichu Wilhelmu I. prodal 600 elitnih saških vojakov. V zameno zanje je dobil 151 kosov vzhodnoazijskega porcelana.
Obsedenost s keramiko se je pozneje pokazala tudi v samem mestu. V Dresdnu deluje Pfund, »najlepša prodajalna mlečnih izdelkov na svetu«, za kakršno so jo leta 1998 razglasili v Guinnessovi knjigi rekordov. Pred sto leti so jo vso obložili z ročno poslikanimi ploščicami v neorenesančnem slogu - in takšna je ostala vse do danes.
Tradicijo ohranjajo tudi v vožnjah s parniki. Dresden je sedež »bele flote«, podjetja Saški prevoz s parniki (Sächsische Dampschiffahrt), najstarejšega in največjega ladjevja parnikov s kolesi na svetu. Ladje plujejo po Labi na Saškem, vse do češkega mesta Ústi nad Labem.
Črtan s seznama
Slikovita dolina Labe okoli Dresdna je od leta 2004 na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine. Sam Dresden pa je leta 2009 ta status izgubil. To je precedens v zgodovini Unescovega seznama, saj so do zdaj črtali le še zatočišče antilop oriks v Omanu, in to s seznama svetovne naravne dediščine. V Dresdnu so namreč za vsako ceno hoteli zgraditi most Waldschlösschen, da bi zmanjšali prometno obremenitev mesta. Na lastne oči smo se prepričali, da ta most v resnici kazi pogled na dolino Labe in Dresden.
Na bregovih Labe smo obiskali počitniške objekte znanih skladateljev Richarda Wagnerja in Carla Marie von Webra. V mestu Graupa stoji Hiša Lohengrin, najstarejši spominski center Richarda Wagnerja. Seveda pa je zanimiv tudi Muzej Carla Marie von Webra v dresdenskem predmestju Hosterwitz, nekdanja skladateljeva poletna rezidenca. Weber je kot dirigent določil razporeditev glasbenikov v orkestru, kakršna še danes velja v vseh opernih hišah.
Vrhunska glasbena tradicija Dresdna je stara pol tisočletja. V mestu že vse od leta 1548 deluje Saška državna kapela, eden vrhunskih svetovnih orkestrov klasične glasbe. Dresdenčani so veliki ljubitelji glasbe, zato ni nič čudnega, da je bilo letos v mestu opaziti številne plakate z napisom Angekommen! (Prišel je!) in sliko Christiana Thielemanna. V Dresdnu so bili navdušeni, da bo nemški dirigent, ki uživa svetovno slavo, od letošnje jeseni sedem let vodil Saško državno kapelo.
