Ko smo na počitnicah, vsi jemo, so pa ljudje, ki gredo na počitnice, zato da bi jedli. Kulinarični turizem je hit in kraje, ki nimajo svojih območnih ali pokrajinskih »gastronomskih turistični poti«, bi le s težavo uvrstili med turistična območja.
Italija ima svoje pice in testenine, Španija ima tapase in paello, Francija polže in gosja jetra, Japonska pa suši in juho miso. Seveda smo našteli le nekaj dežel in jedi, po katerih slovijo. Svet je razdeljen na celo vrsto okusov in krajev, turistične agencije pa že nekaj časa ponujajo potovanja, na katerih ljudje nove kraje odkrivajo s pomočjo okusa.
Hrana je danes moderna. Še pred nekaj leti so kuharske oddaje na televiziji v glavnem spremljale gospodinje. Danes so te oddaje izredno priljubljene med ljudmi obeh spolov in vseh starosti, tako da se uvrščajo v sam vrh gledanosti. Chefi niso nič več zgolj kuharji, nekateri med njimi pa so si pridobili status pravih pop ikon. To pa pomeni, da imata hrana in kuhanje v našem vsakdanjem življenju povsem novo vlogo. Hrane nimamo nič več samo zato, da se z njo nahranimo, temveč nam je tudi v zabavo.
Lahko bi rekli, da je postala hrana del rekreacije.
Gastonomske poti
Turizem s hrano, kulinarični ali gastronomski turizem so sinonimi za vse uspešnejšo nišo v svetovni turistični ponudbi. V številnih mestih in območjih sveta se iz sezone v sezono povečuje število različnih prireditev, posvečenih območnim jedem, vse več pa je tudi turističnih organizacij, ki ljudi privabljajo z marketinškimi kampanjami, v katerih oglašuje tovrstne dogodke.
Glavni tajnik Svetovne turistične organizacije Taleb Rifai je v svojem poročilu o kulinaričnem turizmu v letu 2012 dejal: »V zadnjih letih vlada vse večje zanimanje za kulinarični turizem. Turiste privlači hrana, zato so se v številnih območjih že osredotočili na svoje prehrambene izdelke in temu prilagodili tudi vse svoje marketinške kampanje.« Izračuni kažejo, da turisti za hrano povprečno porabijo tretjino denarja, ki so ga namenili za potovanje. Devet milijonov od skupno 57 milijonov gostov iz tujine, kolikor jih vsako leto obišče Španijo, prihaja v to deželo v glavnem zaradi hrane in vina. Gastronomski prihodki od turizma znašajo v Španiji pet milijard evrov. Francija in Italija sta tradicionalno najbolj znani evropski državi z razvitim kulinaričnih turizmom, med ljubitelji dobre hrane pa postaja v zadnjem času vse bolj priljubljena tudi Španija. V minulem desetletju se je Španija pod vodstvom nove generacije chefov prebila v samo ospredje mednarodne gastronomije. Letos so lokal El Celler de Can Roca v Gironi razglasili za najboljšo restavracijo na svetu.
Ena od značilnosti španske kuhinje so tapasi. Gre za majhne prigrizke, ki jih v lokalih servirajo ob pijači. Običajno so jih gostom ponudili brezplačno, kar sicer še vedno počnejo v nekaterih lokalih. V mestih, kot so Granada, Leon in Salamanca, so tapasi še vedno brezplačni v večini lokalov. Seveda pa je španska kuhinja precej več od tapasov in prav to zdaj odkriva vse večje število turistov.
Kulinarični turizem je dobil stalno mesto v madridski turistični ponudbi.
Pravzaprav je postal eden njenih najpomembnejših delov. Nedavno so to ponudbo obogatili z novo Gastronomsko potjo (Paseo de la Gastronomia). Na tej poti turiste popeljejo skozi devet najboljših madridskih restavracij. Vsaka od njih se predstavi s svojimi lastnimi okusi. Specialitete restavracije Colonial de Monico so vegetarijanske jedi in jedi iz riža. Casa de Burgos de Araceli ponuja goveje meso na žaru in sladke samostanske paprike po kastilsko. Ostale specialitete, ki si jih lahko privoščite na tej poti, so hladna pita s škarpeno in redovniški kolač v restavraciji Guipuzcoa in na hitro popražen golob v gobovi omaki v restavraciji La Masia de Jose Luis.
Omenjena pot je le ena od novih gastronomskih zanimivosti Madrida. Zelo priljubljena je turistična agencija Madridska pot jedi, ki se ukvarja z vodenimi ogledi mesta, med katerimi se turisti seznanjajo s špansko kuhinjo, hkrati pa si ogledujejo mestne znamenitosti. Obstaja tudi Najboljša španska kuharska pot, v katero je vključenih petnajst pokušin hrane. Poleg omenjenih obstajajo še: Pot pokušanja na trgih, Pot tapasov in zgodovine, Nauči se piti kot Španec in Pot prašiča na vilicah. Ocene vseh teh poti so brez izjeme zelo dobre.
John iz Velike Britanije se je podal na eno od teh poti po Madridu. Pozneje je na spletni strani Tripadvisor zapisal, da je bil to vrhunec njegovega bivanja v španski prestolnici. »Poskušanje hrane v vsakem mestu je posebna izkušnja, ko se udeležite kulinarične poti, kot je ta, pa na koncu dejansko ostanete brez besed,« je zapisal John.
A to, kar se s kulinaričnim turizmom dogaja v Španiji, ni nič posebnega.
Michelin hvali - Marakeš
Takšne kulinarične poti boste našli povsod in jih je tudi iz dneva v dan vse več. Restavracije sicer obstajajo že stoletja, novost pa je v tem, da jih zdaj med seboj povezujejo s kulinaričnimi potmi. Sicer pa je kulinarični turizem še vedno v zametkih. Svetovna turistična kulinarična zveza je bila ustanovljena šele pred desetimi leti. Njen ustanovitelj Eric Wolf iz ZDA poudarja, da so v teh desetih letih v kulinaričnem turizmu zabeležili bliskovit vzpon.
Raziskave, ki jih je opravila Svetovna turistična kulinarična zveza, kažejo, da so kulinarični turisti ljudje v srednjih letih in mlajši. Ti turisti so bolj izobraženi in tudi nekoliko premožnejši od povprečnih turistov. Vendar pa je Wolf mnenja, da bi se lahko kar »sto odstotkov popotnikov spremenilo kulinarične turiste«.
Priljubljeni kraji za gastronomske izlete so povsod po svetu. Zelo priljubljena postaja Japonska, potem ko so Tokio pred nekaj leti v Michelinovem kuharskem vodniku uvrstili med kulinarične prestolnice sveta. V Tokiu je 200.000 lokalov, v katerih lahko jeste, kar 266 med njimi pa ima eno ali več Michelinovih zvezdic. Torej več kot Pariz.
Evropa tradicionalno velja za zibelko gastronomije, njeni nepremagljivi trdnjavi pa sta Francija in Italija. Obstaja pa še cela vrsta krajev, ki so se na seznamih kulinaričnih strokovnjakov uvrstili v sam vrh. Južnoafriški Cape Town priporočajo ljubiteljem morske hrane, že nekaj časa pa se veliko govori o Bangkoku na Tajskem in Marakešu v Maroku. Ti kraji slovijo po slastnih prigrizkih, ki jih poceni ponujajo kar na ulici, in izjemnih obrokih, ki so na voljo v novejših in dobro ocenjenih restavracijah. Kot poudarjajo v Michelinu, je lahko v Marakešu »tudi preprost prigrizek na improvizirani stojnici nepozabno doživetje«. Med priljubljene kulinarične prestolnice sodijo še Istanbul, Hongkong, Dubaj in Mumbaj.
Skoraj vsem kulinaričnim prestolnicam sveta je skupno to, da imajo ne le večje število vrhunskih restavracij, temveč tudi velike živilske trge in številne stojnice, na katerih prodajajo območne specialitete. Turistom, ki si želijo potovanje popestriti z okusno hrano, ni treba za vsako ceno obiskati katere od slavnih in uglednih restavracij. Tako kot potovanja v najslavnejše restavracije sveta je namreč del kulinaričnega turizma tudi potepanje med stojnicami s hrano.