Tiskane izdaje
Zeleni otok blizu Tajvana je bil nekoč znan kot Sibirija – kraj, kamor so pošiljali nepopravljive kriminalce in politične zapornike. Zdaj je privlačen turistični kraj, ki privablja obiskovalce ne le s čudovito okolico, ampak tudi s temačno zgodovino zapora, v katerem je bilo zaprtih več tisoč ljudi, mnogi pa so tam tudi umrli.
»Ko sem bila še majhna, me je oče strašil z grožnjami, da bom morala oditi na Zeleni otok, če ne bom pridna,« je povedala 22-letna Vicky Liu, ena izmed obiskovalk zapora, ki so ga zdaj preuredili v muzej. »Končno sem si ga ogledala in moram priznati, da si težko predstavljam, kako so bili vsi ljudje zaprti v tako majhnih celicah.« V kompleksu, zgrajenem med skalnato obalo in strmimi zelenimi griči, so bili zaprti znani disidenti, ko je bil Tajvan še desničarska enostrankarska država. Zdaj so ga preuredili v spominski muzej, v katerem zbirajo in razstavljajo predmete iz obdobja med letoma 1951 in 1987, ko so v zaporu poskušali – včasih zelo kruto – prevzgojiti ljudi.
Zdaj le navadni kriminalci
Obiskovalci si lahko ogledajo preproste risbe nekdanjih zapornikov, ki so risali, kako so jih pretepali z dolgimi bambusovimi palicami ali jih silili, da klečijo na razbitem steklu. V petdesetih letih 20. stoletja so jih veliko tudi usmrtili. To so bili izjemni primeri v zaporu, ki so mu med drugim pravili »vzgojno središče za novo življenje« in v katerem je bilo nekoč zaprtih celo dva tisoč ljudi naenkrat. Večinoma vsi se strinjajo, da je bil prostor trpljenja.
»To je bilo nekakšno koncentracijsko taborišče,« je povedal Čeng Šeng Hsing, vodja muzeja, medtem ko je opazoval sinje modri ocean, ki je bolje kakor kakršen koli zid preprečeval, da bi zaporniki pobegnili na svobodo. »Radi bi, da bi nekdanji zapor postal spominski prostor.« Upravitelji si želijo, da bi tudi mlajše generacije bolje razumele preteklost, zato v muzeju uporabljajo panoramske predstavitve in animacije ter voščene lutke v naravni velikosti, s katerimi lahko prepričljiveje prikažejo zapornike med delom ali bivanjem v pretesnih skupnih prostorih.
Na Zelenem otoku še vedno deluje tudi zapor, čeprav je zdaj prostor, v katerega demokratični Tajvan zapira navadne kriminalce. Velja za otok zapornikov, vendar se tu uspešno uveljavlja tudi turizem. V številnih trgovinah v mestu Džongliao prodajajo spominke, povezane z zaporniki. Na njih so večkrat narisani kot strašni gangsterji, ki načrtujejo drzne pobege. »Slike ne prikazujejo političnih zapornikov, zato jim ne nasprotujemo,« je povedal Fu Či Vei, predstavnik muzeja.
Povratniki se ne jezijo
Približno 80 odstotkov vseh obiskovalcev otoka, od Tajvana oddaljenega 40 minut vožnje s trajektom, so mladi ljudje, ki jih privlači obala, na kateri je mogoče uživati v skokih v morje. Vedno bolj pa jih zanima tudi preteklost Zelenega otoka, ko je bil tu še velikanski zapor sredi raja.
Še pred nekaj desetletji so krajevnim prebivalcem prepovedovali dostop na zaporniško območje, ki je zavzemalo skoraj desetino otoka, velikega 15 kvadratnih kilometrov. »Star sem bil dobrih dvajset let, ko so izpustili zadnjega političnega zapornika,« je povedal Čang Hai Lang, tamkajšnji delavec, zdaj star nekaj več kot štirideset let. »Večinoma jih nismo videli prav pogosto, vendar so bili nekateri dobro izobraženi, zato so jih poslali v šole, kjer so učili tukajšnje otroke.«
Osebni spomini posameznikov o času, ko so tu zapirali nezaželene Tajvance, počasi izginjajo, zato jih poskušajo v muzeju ohraniti za prihodnje generacije. »Nekateri so v muzeju umrli, vendar ne vemo natančno, koliko je bilo takšnih zapornikov. Uradne podatke je težko odkriti, zato se moramo zanašati na osebne izpovedi,« je povedal He Hsing Ji, vodnik v muzeju.
Čeng, vodja muzeja, je pojasnil, da se do novih podatkov velikokrat dokopljejo tako, da povprašajo nekdanje zapornike, ki obiščejo otok, da bi si spet ogledali kraj, kjer so izgubili najlepša leta življenja. »Številne žrtve so zdaj starejše od 70, 80 in 90 let. Poskušamo zapisati njihove spomine in ohraniti spomin na tukajšnje dogodke,« je povedal. »Preseneča me, da pravzaprav niso jezni in nikogar ne sovražijo. Upajo, da bodo tudi drugi izvedeli za to, kar se jim je zgodilo, da se bodo ljudje zavedali, kaj so morali žrtvovati za svobodo in demokracijo,« je še dodal Čeng.
Ne najbolj prijazna obala Zelenega otoka Kjer so nekoč streljali na ubežnike... Fotografije Vhod v zloglasni zapor – Tajvanska »Sibirija« je odprla vrata javnosti. The rugged landscape of the once high security island of Nangan in the Matsu Island chain is seen off Taiwan, Tuesday, Oct. 4, 2011. The Matsu island chain, once a front line against rival China, is now pushing for a military tourist destination. (AP Photo/Wally Santana)
