Turistični cilji sredi ničesar

Želite zapustiti uhojene stezice? Potem vam predlagamo deset krajev, z omembo katerih boste spravili v zadrego večino potovalnih agentov in ki vas bodo nagradili s prvinskim izkustvom. Toda ne pozabite: brez muje se še čevelj ne obuje in pripravljeni morate biti na dolgotrajen prevoz tja in nazaj – in po vzponu na tristometrske peščene sipine ali na še delujoč vulkan si ne boste mogli povrniti moči v hotelu s petimi zvezdicami, opozarja Lonely Planet.

Concordia, Pakistan

Da bi dosegli Concordio, stekališče ledenikov Baltoro, Godwin-Austen in Vigne v Baltistanu na severu Pakistana, ter prispeli do vznožja K2, druge največje gore na svetu, boste morali pešačiti približno deset dni. Lahkih pristopnih poti ni in le malo je krajev na svetu, kjer vas lahko pokopljejo tako globoko v gorski pokrajini. Concordia, ki jo je fotograf Galen Rowell opisal kot »prestolno dvorano gorskih bogov«, je enako do popolnosti lepa, kakor je tudi odročna. Ime so ji dali evropski raziskovalci, ki jih je spominjala na istoimensko prizorišče v evropskih Alpah.

Prazni kot, Saudska Arabija

Ne glede na to, kako jo imenujete – Prazni kot (Rub al Khali) ali Dom tišine – je največja peščena puščava na svetu razmeroma prazen kraj. Razteza se na Arabskem polotoku, na območju, ki je večje kot Francija, Belgija in Nizozemska skupaj. Njene sipine so tako visoke kakor Eifflov stolp; pnejo se več kot 300 metrov v višino in se razprostirajo na stotinah kilometrih. In če je Eifflov stolp trdno ukoreninjen v pariški zemlji, se te sipine, ki jih potiskajo močni vetrovi, lahko v letu dni premaknejo tudi za 30 metrov.

Rt York, Avstralija

Avstralija je znana po tem, da leži sredi ničesar, toda celo za Avstralce je Rt York odročna in zoprna meja. Najsevernejši kraj dežele je mogoče doseči le po rabrazdanih stezah, ki bodo razrahljale zobe v vaših čeljustih in so prehodne le s terenskimi vozili na štirikolesni pogon.

Rt je približno 1000 kilometrov oddaljen od mesta Cairns, kar pomeni dneve in dneve vožnje, tudi čez reke, ki so naseljene s krokodili. Nagrajeni boste s pogledom na skalnati rt in – no ja, s komaj še čim. Edino, kar vam preostane, je, da obrnete in si utrete pot nazaj.

Narodni park Quttinirpaaq, Kanada

Drugi največji narodni park v Kanadi je verjetno tudi najmanj obiskan kanadski park. Razteza se vzdolž 80. vzporednika na otoku Ellesmere, seže do najvišje točke Severne Amerike (Cape Columbia) pa tudi globoko v žepe obiskovalcev – čarterski polet iz mesta Resolute vas bo stal nespodobnih 32.000 kanadskih dolarjev. Park nima nobenih nastanitvenih zmogljivosti, cest, celo dreves ne. Kar ima, so medvedi in goličava – polarni medvedi in čudovite, gole gore. Ko ste že tu, lahko obiščete tudi Grise Fiord, najbolj severno ležeče kanadsko mestece.

Severni pol

Zemljina najbolj severna točka je tako zelo oddaljena od človeškega dosega, da jo je nekoč nekdo razglasil za mitično domovanje Božička. Navsezadnje, le kdo bi se podal sem samo zato, da bi dokazal, da zgodba ni resnična?

Drugače kot na Južnem polu na Severnem ni kopnega. Tista peščica avanturistov, ki je tukaj bila, je prišla sem tako, da je dobesedno hodila po vodi zamrznjenega Arktičnega oceana. Površina ledu niha med devetimi milijoni kvadratnih kilometrov poleti in šestnajstimi milijoni pozimi. Led je redkokje debelejši od petih metrov, kar je vznemirjajoče, če ga primerjamo s tri tisoč metrov debelim Antarktičnim ledenim oklepom.

Otok Robinsona Crusoeja, Čile

Najbolj znana najbolj osamljena oseba v literarni zgodovini je Robinson Crusoe. Prav tako osamljen, kot je bil ta mož, je tudi otok, ki se imenuje po njem in je 670 kilometrov oddaljen od južnoameriške obale. Prav tu je leta 1704 Alexander Selkirk, potem ko se je sprl s kapitanom ladje, zaprosil, da ga izkrcajo. Tu je sam živel štiri leta in navdihnil Daniela Defoeja, da je ustvaril Robinsona Crusoeja. Danes na tem pacifiškem otoku, ki je dobil ime zaradi svoje samotnosti, živi približno 500 ljudi. Le malo jih zaide sem; število obiskovalcev se le redko povzpne čez sto na leto.

Nevado Mismi, Peru

Amazonka je najbolj vodnata reka na svetu, toda še pred nekaj leti nihče ni mogel s prstom pokazati na kraj, kjer izvira. Leta 2001 se je ekspedicija National Geographica, opremljena z GPS, povzpela visoko v Ande južnega Peruja, kakih 700 kilometrov stran od Lime in 3000 kilometrov proč od Amazonkinega ustja. Tam, v skalnati steni 5597 metrov visoke gore z imenom Nevado Mismi, so kapljajočo vodo prepoznali kot rečni izvir. Če ste dovolj smeli, da želite obiskati Nevado Mismi, začnite svojo pot v Arequipi in se usmerite proti vasici Tuti; hoja ni težavna.

Otok Olkhon, Rusija

Odpravite se na pot s transsibirsko železnico, kjer se ta ovija vzdolž Bajkalskega jezera, ki je najgloblje sladkovodno jezero na svetu, in cenili boste odročnost kraja, na katerem ste – približno tri dni in pol vožnje z vlakom je oddaljen od Moskve in tri dni od Pekinga. Jezero ne vsebuje samo približno 20 odstotkov vse sveže vode na svetu, ampak tudi otok Olkhon blizu njegovega središča. Z 72 kilometri dolžine je največji otok v Bajkalskem jezeru, o katerem pravijo, da ima po čudnem podnebnem preobratu več sončnih dni kakor obala Črnega morja – in da se koplje v soncu tudi takrat, ko se preostali del otoka in njegove okolice šibi pod pezo temnih oblakov.

Polotok Kamčatka, Rusija

Želite občutiti, kako velika je Rusija v resnici? Potem si zamislite naslednje: polotok Kamčatka, ki se spušča vzdolž njene vzhodne obale, je bližji Los Angelesu kakor Moskvi. Med najmanj obiskanimi ruskimi območji je polotok, ki je dolg 1200 kilometrov, najbrž najbolj spektakularen, saj hiperaktivna geotermalna zemlja hrani več kot 200 vulkanov. Obkrožajoča polja lave so uporabljali kot testna zemljišča za ruska lunarna vozila. Nekoč je pot tja trajala šest mesecev, danes pa lahko poletite iz Moskve. Vendar je polet še vedno dolg enajst ur, kar je zagotovo najdaljši domači let na planetu.

Scottyjev grad, ZDA

V dvajsetih letih prejšnjega stoletja so milijonarju Albertu Johnsonu prodali mačka v žaklju – idejo, da je v Dolini smrti v Kaliforniji zlato. V suhi, žgoči puščavi je bolehni Johnson našel nekaj neprimerno bolj dragocenega: zdravje. Zato je v puščavski dolini, v kateri so izmerili drugo najvišjo temperaturo na svetu, zgradil grad. Danes se ranč, ki je zgrajen v španskem slogu in je od najbližjega naselja v Dolini smrti oddaljen 70 kilometrov, zdi norost, čeravno je prebivanje v njem za zavesami, debelimi kot ovčja koža, in z orglami s tisoč piščalmi dokaj udobno. M. Gr.