Turizem na prizoriščih naravnih katastrof

Prebivalci vasi Kinahredžo na indonezijskem otoku Java, ki so lani preživeli več silovitih izbruhov vulkana Merapi, so odkrili novo tržno nišo – turizem na območju, ki ga je prizadela naravna katastrofa. Turisti iz Indonezije in številnih predelov sveta prihajajo pod Merapi, da bi si ogledali posledice vulkanskih izbruhov.

Objavljeno
02. marec 2011 11.04
Posodobljeno
02. marec 2011 12.53
trip, AFP
trip, AFP
Prebivalci vasi Kinahredžo na indonezijskem otoku Java, ki so lani preživeli več silovitih izbruhov vulkana Merapi, so odkrili novo tržno nišo – turizem na območju, ki ga je prizadela naravna katastrofa. Izbruhi vulkana oktobra in novembra lani so sicer vzeli kar 350 življenj. Očividci so povedali, so se po pobočju gore valile reke razbeljene lave, naselja pod vulkanom pa so prekrili pepel in strupeni plini. Žareča lava je 26-letni Suvarni uničila hišo. Pomoč, ki jo je ljudem ponudila vlada, je bila sila skromna, zato se je Suvarni, ki nima redne zaposlitve, odločila, da bo turistom prodajala videoposnetke razdejanja, ki ga je povzročil vulkan. »Moram priznati, da me prevevajo malce tesnobni občutki. Turistom ponujam posnetke svojega uničenega doma. A nimam izbire. Priskrbeti moram vsaj nekaj denarja za svojo družino,« pojasnjuje Suvarni.

Turisti iz Indonezije in številnih predelov sveta prihajajo pod Merapi, da bi si ogledali posledice vulkanskih izbruhov. Tukajšnje oblasti so že decembra lani preklicale največjo stopnjo nevarnosti, saj se vulkan počasi umirja. Kot navajajo, je bil to za najsilovitejši izbruh vulkana Merapi po letu 1872. Iz notranjosti te 2970 metrov visoke gore je sicer še vedno slišati zlovešče bobnenje. Ker pa izbruhov lave ni več, je prebivalstvo ta čas le »v stanju pripravljenosti«. Skoraj 400.000 ljudi, ki so morali dolge tedne preživeti v zasilnih prebivališčih, se je vrnilo domov. A mnogi izmed njih so na krajih, kjer so prej stale njihove vasi, našli zgolj ostanke lave in pepel.


Tisoči po sledeh katastrofe

Na območju okoli vulkana je še vedno videti posledice strahotnega razdejanja, kar še posebno velja za južna pobočja Merapija, ki so bila med izbruhi lave in plina najhuje prizadeta. Okoli vasi Kinahredžo, ki je od vrha gore oddaljena okoli štiri kilometre, je še vedno videti požgana drevesa in ostanke avtomobilov. Na kraju, kjer je nekoč stala slikovita vasica, so zdaj le še kupi črnega kamenja. Suvarnijina družina je pred katastrofo redila krave molznice, zdaj pa se preživljajo s tem, da turistom po približno 4,40 dolarja (3,20 evra) prodajajo posnetke svoje razdejane domačije.

Nizozemski turist, 62-letni Hans Van der Weide, pravi, da skoraj ne more verjeti, kako zelo se je spremenilo nekdaj tako slikovito in bujno poraščeno območje. »Želel sem si ogledati posledice vulkanskega izbruha, ker sem pred tem že bil tukaj. Neverjetno, kakšno uničenje,« je povedal.

Ameriški študent geografije, 21-letni Kyle Miller, pa je bil presenečen, ker je tukaj srečal toliko turistov: »Neverjetno, koliko ljudi sem srečal na gori. Ogromno jih hodi tudi pod goro in si ogleduje ruševine. Na tisoče ljudi je prišlo sem le zato, da bi videli razdejanje. Upam, da bo denar, ki ga domačini zaslužijo s prodajo spominkov, hrane in s parkirninami, spodbudil obnovo vasi. In seveda pripomogel, da bodo ljudje, ki so toliko izgubili, kmalu normalno zaživeli.«


Legendarni ded Marijan

Najbolj znan prebivalec vasi Kinahredžo je »čuvar« Merapija – ded Marijan. Starca je na ta položaj imenoval sultan Jogjakarta. Njegova naloga je bila stalno spremljanje nemirnih vulkanskih duhov. Ded Marijan ni upošteval opozoril in ni hotel zapustiti svojega domovanja. Umrl je v prvih sekundah prvega vulkanskega izbruha.

Po smrti je »čuvar« vulkanskih duhov postal legenda tega kraja. Devetinpetdesetletna Panut, ena od njegovih hčera, zdaj turistom prodaja cigarete, rezance in pijačo. Sicer pa je bila Marijanova hiša že pred izbruhom vulkana turistična zanimivost. Kot je povedala Panut, se je število obiskovalcev po očetovi smrti kar trikratno povečalo. Ljudje prihajajo, da bi počastili njegov spomin, a tudi zaradi radovednost. »Čeprav prihaja sem veliko turistov, sem še vedno revna. Moja hiša je bila popolnoma uničena,« pravi Panut. »Vlada bi morala poskrbeti, da bi dobili vsaj nove hiše.«

Kahjo Sunarko
, 22-letnik iz Magelanga, kraja z drugega dela otoka Jave, je sem prišel na enodnevni obisk. Pravi, da ga žalijo turisti, ki v Merapi prihajajo zgolj zaradi radovednosti. »To je popolno razdejanje. Tukaj se človek resnično zave, da ti lahko bog v sekundi vzame vse, kar imaš,« je povedal malce otožno.

Merapi sicer ni edino območje v Indoneziji, kjer cvete »turizem naravnih katastrof«. Na območju Sidoardžo v vzhodni provinci Jave množice obiskovalcev privlači vulkan blata Lusi. Tam so se 29. maja 2006 pojavili gejzirji, iz katerih bruha vroče blato. Debele plasti tega blata so doslej pokopale 12 vasi, 13 ljudi je umrlo, več kot 42.000 pa jih je moralo zapustiti svoje domove.


AFP .
Fotografije AFP . 4,5 – Žareča lava je uničila vse – Zdaj poganjajo le redka podrast in številni turisti. 6 Na prizorišču katastrofe – Preživela domačinka je zdaj vodnica turistov z vsega sveta. . 3x/ izvorno ime datoteke: TRAVEL-DISASTER-1.jpg 4x/ izvorno ime datoteke: TRAVEL-DISASTER-3.jpg 3x/ izvorno ime datoteke: TRAVEL-DISASTER-8.jpg