Turizem v Tuniziji? Za zdaj le za pogumne

V Tuniziji so med zgodovinsko »jasminovo revolucijo« pred mesecem dni divjali neredi. Oblast je uvedla policijsko uro in razglasila izredne razmere, a to ni zaustavilo nekaterih turistov, ki so hoteli na tamkajšnje sončne plaže. Nepredvidljive razmere so privabile francoskega logopeda Francoisa Hueta. Kupil je povratno vozovnico za dvodnevni obisk Tunisa, da bi »videl turistične znamenitosti in doživel zgodovinske dogodke«. »Srce mi je razbijalo, medtem ko so se ljudje vsak dan upirali Ben Aliju, nato pa sem se v trenutku odločil, da bom obiskal državo,« je 49-letni Huet opisal svoje občutke med ljudsko vstajo, s katero so 14. januarja nazadnje le odstranili z oblasti dolgoletnega vodjo. »Protestnike je res treba občudovati. Povedal sem jim, kako pogumni se mi zdijo.«

»Posebno vzdušje«

Tudi starejša Kanadčana Nicole in Richard Champagne nista upoštevala nasvetov družine, prijateljev in potovalne agencije, naj ostaneta doma. V severnoafriško državo sta odpotovala sredi političnega prevrata. Že jeseni sta nameravala obiskati južni otok Džerba in obalno mesto Sousse. »Sploh nisva razmišljala, da ne bi odpotovala,« je povedal 77-letni Richard Champagne. Njegova žena Nicole je dodala, da sta vedela, da so ponekod izbruhnili protesti, vendar se nasilje ni razširilo na vso državo. Richard in Nicole sta se redno oglašala svoji družini po internetu, da bi jih pomirila.

Takšnih pustolovcev pa ni bilo veliko. Turisti, ki so januarja v trumah zapuščali državo, se v Tunizijo še niso vrnili. Zelo malo tujih parov se sprehaja po bulvarju Habiba Burgibe sredi Tunisa, središču množičnega upora. V Parizu in Londonu sicer ne svetujejo več svojim državljanom, naj ne potujejo v Tunizijo, a tudi nihče še ne trdi, da so razmere povsem varne.

Tudi 53-letni tolmač Ali Ramza je bil previden. Francosko-iraški turist seveda ni nameraval protestirati, ogledati si je hotel le Kartagino, predmestje Tunisa z znanim arheološkim najdiščem. Želel je tudi »občutiti posebno vzdušje, ko Arabci osvobajajo sami sebe«. Ramza je priznal, da je bil tudi nekoliko radoveden in je hotel videti, kaj se dogaja v državi, v kateri več tisoč ljudi še vedno trpi, nekateri pa se poskušajo izseliti v Evropo. »Vseeno potrebuje turiste,« je dodal.

Cena svobode

Drži, Tunizija zelo potrebuje tuje goste. V turizmu ustvarijo 6,5 odstotka BDP in zaposlujejo 350.000 ljudi. Državo je zapustilo več deset tisoč obiskovalcev, zato se je januarja zaslužek zmanjšal za 40 odstotkov, februarja pa pričakujejo podobno izgubo. Nekatere evropske potovalne agencije obljubljajo, da se bodo razmere kmalu izboljšale, druge, denimo francoska agencija FRAM, ponujajo posebne ponudbe, vendar še nihče ne more zares napovedati stabilizacije.

Nekateri turistični delavci, denimo 35-letni francoski Tunizijec Valid Hahed, so optimistični, čeprav so izgubili ves januarski zaslužek, novih prihodkov pa niti v prihodnjih štirih mesecih ni mogoče pričakovati. »Nič me ne moti, če bom svobodo plačal s tem, da bom nekaj časa brez dela,« je povedal Hahed. Dodal pa še, da bodo mlado demokracijo v Tuniziji najlaže ohranili z okrepitvijo gospodarstva.