V najstarejši švicarski tovarni čokolade

Južno od Broca se v nebo mogočno dvigajo velikanske zasnežene gore. Na jugovzhodu je Ženevsko jezero, na severu mesto Fribourg. V takšni čudoviti okolici Broc z 2000 prebivalci ne naredi bogve kako močnega vtisa. Skoraj nihče, ki ne živi v tem kantonu, ga ne bi niti opazil, če ne bi bilo čokolade. Za ljubitelje te pa je izlet v Broc vsekakor doživetje. Tukaj je namreč doma najstarejša švicarska tovarna čokolade. V »Maison Cailler« so gostje vedno zelo dobrodošli. Na novem centru za obiskovalce, ki so ga odprli lani, je z zlatimi črkami napisano »Cailler of Switzerland«. In kaj ponuja? »Kino, kavarno, trgovino.« Tisti, ki so se namenili kupovat čokolado, so se znašli na pravem kraju.

Na voljo je je vseh vrst: mlečna, grenka, temna ali bela, v vsaki obliki, polnjena z nugatom, medom, ameriškimi orehi, lešniki in hrustljavim rižem.
Na majhni razstavi so na ogled stare fotografije in oglasi za čokolado iz prejšnjih obdobij. Z dvigalom lahko odpotuješ celo dlje v zgodovino. Multimedijska predstava prikazuje, od kod pravzaprav prihaja čokolada. V devetih sobah obiskovalci hodijo mimo prizorov, ki opisujejo razvoj najuspešnejšega švicarskega izvoznega izdelka.

Razstava najprej popelje v kraljestvo Aztekov v Mehiko, kjer so bojevniki pili čokolado, preden so šli v boj. Potem se vkrcaš na jadrnico, ki je pripeljala prve vreče kakavovih zrn v Evropo. Končno obiskovalec prispe na dvor svetega rimskega cesarja Karla V., ki je postal eden prvih Evropejcev, ki je ljubil čokolado. Nekateri ljudje so jo imeli v tistih časih za hudičevo stvaritev, drugi pa so jo zato imeli še raje. Marija Antoaneta, ki je v anarhičnih dneh francoske revolucije končala pod giljotino, si je baje za zadnji obrok pred usmrtitvijo zaželela skodelico vroče čokolade.

Ustvarite lahko čisto svojo

V Švico, kjer je poraba čokolade na prebivalca večja kot v kateri koli drugi državi na svetu, je ta naslada prišla dokaj pozno. V Broc, denimo, je prispela šele leta 1898. Takrat je Alexandre-Louis Callier odprl tovarno čokolade. Že pred desetletji je podjetje Callier pogoltnil švicarski živilski konglomerat Nestlé. Čokolado izvaža v več kot 50 držav.

Obiskovalci se na majhni razstavi tudi poučijo, kako jo delajo. Mleko, ki ga uporabljajo, jim dobavlja 56 kmetov v regiji. Kakavova zrna v velikanskih vrečah prihajajo iz Gane ali Venezuele. Obiskovalci lahko v roke vzamejo nekaj zrn in jih poduhajo. Sama proizvodnja pa je precej dolgočasna, saj vse poteka po tekočem traku.

V »Atelier du Chocolat« lahko turisti oblikujejo svojo slastno stvaritev. Da stvari ne uidejo izpod nadzora, jim Silvano Nobs pokaže, kaj je pri izdelavi čokolade in bombonov najpomembneje. Po kratkem uvodu amaterski strokovnjaki čez uro in pol iz kalupov že jemljejo svoje tablice čokolade in jih zvedavo poskušajo. Stvar okusa posameznika je, ali so jim primešali papajo, rozine, ingver ali kaj drugega.

Center za obiskovalce je pozimi odprt od 10. do 17. ure. Z aprilom se odpiralni čas podaljša do 18. ure. Obisk traja približno uro in pol. Vstopnina je deset frankov, za mlajše od 16 let pa je vstop brezplačen.