Vulkan Eyjafjöll spi ali le drema?

Ko je islandski vulkan Eyjafjöll pred letom dni začel bruhati, nihče ni mogel predvideti, da bodo po tako skromnem izbruhu kmalu tako velike težave zaradi najobsežnejšega zaprtja zračnega prostora na planetu po drugi svetovni vojni. Pepel še zdaj pokriva široko območje okoli žrela, ki velja za nevarno vulkansko območje, evropske uradnike pa še vedno skrbi, kako bi se lahko izognili kaosu, če bi se vulkan prebudil.

Vulkan pod ledenikom Eyjafjallajökull je miroval vse od leta 1823, nato pa se je marca lani glasno prebudil. Njegovo žrelo Finnvurdahals je z bruhanjem rdeče razžarjene lave privabljalo množice turistov, opazovalcev vulkanov in celo kuharjev, ki so hoteli kuhati nad magmo. Ko se je le nekaj dni po tem, ko se je prvi izbruh umiril, 14. aprila lani prebudilo še eno vulkansko žrelo, so številni pričakovali, da bodo islandski turistični delavci spet pridno polnili svoje žepe. Namesto tega je ves svet nemo opazoval strah vzbujajoči oblak dima, ki se je dvigoval 9000 metrov visoko in je prekinil letalski promet.

Veter je usmeril pepel proti jugovzhodu in do večera je oblak dosegel nebo nad Norveško. Ta je takoj zaprla svoj zračni prostor, ker se je zbala, da bi droben pepel obremenjeval letalske motorje in zmanjšal vidljivost. Dan pozneje se je več kot deset evropskih držav odločilo enako in prepovedalo vse polete, Eyjafjoell pa je več kot mesec dni delal pravo zmešnjavo na nebu nad evropskimi državami, ki so odpovedale več kot 100.000 poletov in tako vplivale na življenje več kot deset milijonov potnikov.

»Tega pravzaprav nihče ni pričakoval,« je profesor geofizike na islandski univerzi Pall Einarsson odgovoril na vprašanje, kaj si misli o kaosu, ki ga je povzročil vulkanski izbruh. »Presenetilo nas je le to,« je pojasnil, »da je tako veliko zmešnjavo povzročil tako majhen izbruh. To se je zgodilo, ker je bil pepel izjemno droben, vremenske razmere pa so bile zelo neugodne.« Zelo viskozna, plinasta in silno eksplozivna magma je potisnila lavo, ki bi sicer tekla tako mirno, kakor navadno teče lava, in jo tako pretresla, da je postala droben pepel, je povedal Einarsson. Divji steber vulkanskega prahu se je hitro umiril in se približno pet dni po izbruhu zmanjšal na manj kot polovico svoje prvotne višine. Pepel pa se je več kot en mesec zadrževal na nebu nad Evropo in na koncu dosegel vso vzhodno kanadsko obalo.

Osrednje združenje letalskih prevoznikov IATA je ocenilo, da so izgubili 1,2 milijarde evrov, če upoštevamo »optimistično oceno«, ki jo je organizacija izdala junija lani. V Bruslju še ne vedo natančno, kakšne so posledice divjanja Eyjafjoella, predstavniki evropske komisije pa so prejšnji teden priznali, da še vedno pripravljajo načrte, kako bi se izognili podobnemu kaosu v prihodnje.

»V zadnjih dvanajstih mesecih smo si uspešno prizadevali izboljšati sistemske rešitve in načrte za ukrepanje v krizi,« je izjavil Siim Kallas, evropski komisar za promet. »Vulkanskih izbruhov in drugih težav z letalskim prometom ni mogoče napovedovati, vsak dogodek pa je popolnoma drugačen od prejšnjega. Lahko se čim bolj potrudimo in poskušamo vzpostaviti učinkovit sistem, ki nam bo pomagal pravilno ukrepati,« je povedal in dodal, da so, denimo, zelo izpopolnili mednarodne smernice o vulkanskem pepelu.

Prejšnjo sredo in četrtek je mednarodna organizacija civilnega letalstva izvedla obsežno vajo, med katero je simulirala izbruh islandskega vulkana Grimsvoetn in uporabila več kot 70 letalskih prog, pri vaji pa je sodelovala tudi evropska organizacija za varnost zračnega prometa Eurocontrol.

Medtem Eyjafjöll miruje. Odkar je zaslovel po vsem svetu, ga opazovalci pozorno spremljajo, vendar niso opazili, da bi se v njem kar koli dogajalo. Einarsson je povedal, da se vulkan po tem, ko je konec maja nehal bruhati, nenehno ohlaja.

Njegov izbruh je najprej ohromil turizem, ki je zelo pomembna dejavnost za Islandijo. Turisti je niso mogli obiskati; če pa jim je to le uspelo, si niso mogli ogledati podeželskega območja okoli vulkana.

Turizem pa si je leto dni po dogodku opomogel hitreje, kakor so ljudje pričakovali, za poletno sezono je rezerviranih več poletov na Islandijo kot kdaj koli prej, je povedal Halldor Arinbjarnarson, predstavnik islandske turistične organizacije, in dodal, da bi si ljudje radi ogledali ledenik, pod katerim se je vse skupaj začelo, ponudniki pa poskušajo izkoristiti vulkan kot turistično znamenitost.