Z vikinško ladjo na pot – zares in interaktivno

Pet ladij, ki so danes osnova muzejske postavitve, potopljenih v zaščitno formacijo v kanalu Peberrende blizu kraja Skuldelev, je bilo temelj obrambe mesta, zato so tudi ladje postale znane kot ladje iz Skuldeleva. Z morskega dna, kjer so stoletja ležale druga ob drugi, so jih potegnili leta 1962. Področje so izsušili in jih skupaj sestavili s pomočjo železne konstrukcije. Tako so v manj kot štirih mesecih uspešno izkopali na tisoče koščkov petih različnih tipov vikinških ladij. Naposled je restavratorjem ostalo le še sizifovo delo konserviranja lesa ter rekonstruiranja ladij – sestavljanja koščkov v njihovo nekdanjo podobo.

Vikinške ladje so narejene iz borovega ali hrastovega lesa, so ozke in dolge, pet v muzeju jih meri od 11 do 30 metrov. Ladje so od leta 1997 razstavljene v muzejskem poslopju na robu fjorda Roskilde, ki ga je načrtoval arhitekt Erik Christian Sørensen. Muzej vsako leto privabi 120.000 obiskovalcev, od tega je kar 70 odstotkov tujcev in 15.000 šolskih otrok, ki ga obiščejo v okviru šole.

Poleg osrednjih eksponatov si je na stenah muzeja mogoče prebrati vse o zgodovini nordijskih pomorskih ekspedicij v času vikinške dobe, obiskovalci pa so še posebno navdušeni nad vikinškimi oblekami in orožjem, ki si jih lahko oblečejo in se poleg novejših replik ladij tudi fotografirajo. Muzej je nasploh zasnovan interaktivno in je še zlasti naklonjen obisku otrok in šolskih skupin, ki jim ponuja vse mogoče – od risanja vikinških ladij do učenja različnih mornarskih spretnosti, kot je, denimo, zelo priljubljeno zavezovanje vozlov, ki pride prav tudi še kje drugje kot na morju.

Muzej Roskilde je danes veliko več kot hiša, ki hrani tisočletno vikinško preteklost, je predvsem celovit obrtni center. Tu sodobni rokodelci po starih vikinških vzorcih v za obiskovalce odprtih delavnicah izdelujejo novodobne replike starih vikinških ladij, ki jih uporabljajo zlasti za turistično plovbo po fjordu Roskilde in tako svojo kulturno dediščino ohranjajo živo. Prve rekonstrukcije po originalnih modelih so začeli izdelovati leta 1982. Najbolj so ponosni na projekt Roskilde–Dublin, ki so ga imenovali The Sea Stallion in so ga uspešno izpeljali julija in avgusta 2007.

Zanimalo jih je, ali je mogoče s takšno ladjo prepluti pot, ki so jo začeli na muzejskem pomolu v Roskildeju in končali v pristanišču irske prestolnice Dublin. V ekipi 65 veslačev so bili delavci muzeja Roskilde, ki so ladjo gradili, in prostovoljci. Danci so idejo, da bi z vikinško ladjo prepluli severna morja do Dublina, imenovali največji projekt pomorske arheologije v človeški zgodovini. Pluli so s 30-metrsko vikinško ladjo, ki velja za največjo rekonstrukcijo svoje vrste. Ladjo so delavci muzeja stesali na enak način kot njihovi slavni predniki, denar za projekt pa je prispevala danska pivovarna Carlsberg, ki pogosto sodeluje pri financiranju projektov ohranjanja danske kulturne dediščine.

Originalna ladja iz hrastovega lesa, ki je bila model temu projektu, je največja v muzejski zbirki, narejena pa je bila leta 1042 na Irskem. Danski Vikingi so na Irsko prispeli okrog leta 800, kjer so postavili svoje naselbine, iz katerih se je v naslednjih stoletjih začela razvijati današnja irska prestolnica Dublin. Pozneje so se Vikingi z njo vrnili na Dansko; po zgodovinskih predvidevanjih naj bi se namenili iskat nove okrepitve, ker so njihove naselbine na Irskem začeli ogrožati Angleži. Usoda je hotela, da je Vikinge iz Irske dokončno pregnal normanski vojvoda Viljem Osvajalec, ki je leta 1066 postal angleški kralj. Leto 1066 naj bi tako tudi označili za konec vikinškega obdobja.