Tiskane izdaje
Nekatere knjižnice in muzeji po Sloveniji v dnevih pred nočjo čarovnic, ki sovpada tudi s krompirjevimi počitnicami, organizirajo različne delavnice, na katerih otroci izrezujejo buče ali pa že izrezano prinesejo s seboj in potem tekmujejo, čigava je lepša. Na balkone, okna ali vhodna vrata ob 31. oktobru postavljajo izdolbeno bučo z izrezanimi očmi in usti, v notranjosti buče pa gori sveča.
Na nekaterih delavnicah pa si lahko poslikajo obraz in izdelujejo čarovniške pripomočke. Posebne prireditve in zabave pripravljajo tudi v različnih društvih, lokalih in hotelih. Izbirajo naj čarovnice, naj bučo ali naj čarovniški trik.
Pred grajskim poslopjem pri Gradu na Goričkem so že v nedeljo organizirali 10. noč čarovnic. Pripravili so sojenje in sežig čarovnice na grmadi.
Etnologi pri pojavu noči čarovnic opažajo več vidikov, saj gre tako za zabavo, za preoblačenje in krašenje kot tudi nakupovanje majhnih čarovnic, plastičnih buč in drugih izdelkov, ki so za to priložnost naprodaj v trgovinah. Več ko ima pojav sestavnih delov, večja je možnost, da se obdrži tudi na drugih ravneh, ne le na komercialni, menijo.
Halloween v ZDA praznujejo predvsem otroci, ki našemljeni v čarovnice in duhce na predvečer hodijo od vrat do vrat z besedami "Trick or treat", kar pomeni vabilo k darovanju, sicer naj bi dom zadela nesreča. Po domovih jih obdarijo z bonboni, dobijo pa lahko tudi denar. Newyorška parada na noč čarovnic oziroma halloween velja za največji tovrstni ameriški dogodek. Vsako leto pritegne okrog dva milijona gledalcev in na tisoče udeležencev iz vsega sveta.
Praznik zaznamujejo črna in oranžna barva, buče, maske in sladkarije, v ZDA pa ga na ta način slavijo od leta 1921.
Praznovanja noči čarovnic izhajajo iz starega keltskega običaja. Kelti so verjeli, da je 1. november začetek novega leta, da na predvečer tega prehoda pridejo na zemljo vsi duhovi in mrtvi ter da naokoli letajo čarovnice. Kasneje je pri Angležih ob sprejetju krščanstva postal ta dan Hallowe'en, kar je skrajšano iz All Hallow Even - večer vseh svetih.
31. oktober tudi dan varčevanja
Danes je tudi svetovni dan varčevanja. Obeležujemo ga že 85 let, odkar so se leta 1924 v Milanu zbrali predstavniki 700 hranilnic iz 27 držav ter z razglasitvijo svetovnega dneva varčevanja posameznike in gospodarske družbe opozorili na pomembnost varčevanja.
Slovenci veljamo za varčen narod. Veliko naredimo sami, neradi tvegamo, bankirjem ne zaupamo preveč, če se že zadolžujemo, se največkrat za nakup stanovanja. Večinoma se še vedno odločamo za tradicionalne oblike varčevanja v bankah, verjetno iz strahu pred izgubo denarja, ugotavljajo na državnem statističnem uradu.
Po podatkih Banke Slovenije so finančna sredstva slovenskih gospodinjstev konec letošnjega prvega polletja znašala 38,6 milijarde evrov. Od tega je bilo 38 odstotkov naloženih v bankah, 29 odstotkov pa v delnice in drug lastniški kapital.
Med evropskimi državami se lahko z višjo stopnjo varčevanja kot Slovenija pohvalijo le še Švica (17,8 odstotka) in Nemčija (16,7 odstotka). Najmanj varčni v Evropi so prebivalci baltskih držav ter Velike Britanije. Te presegajo celo Američani, ki so imeli predlani 5,2-odstotno stopnjo varčevanja.
