Udobno branje v digitalni dobi

Bralci le izjemoma brskajo po knjižnih policah do polnoči, kolikor jim dovoljujejo nemške knjižnice. V novem centru Jacoba in Wilhelma Grimma na berlinski Humboldtovi univerzi pa bo to pravilo. Razkošni knjižni tempelj, ki ga bodo odprli sredi oktobra, bo vsak dan do polnoči zagotavljal izjemno udobje. Švicarski arhitekt Max Dudler, znan po strogih oblikah, si je zamislil čitalnico s stropom, visokim kot katedrala. Znanja željni bodo lahko v različnih nadstropjih dobili tako rekoč vsakršno literaturo. Center bo ponujal dobra dva milijona naslovov in bo ena največjih knjižnic z neposrednim dostopom do knjig v Nemčiji. Njegova prednost je tudi izjemen razgled na mesto.

V Grimmovem centru so dojeli, da mora biti knjižnica predvsem servisna služba, če hoče upravičiti svoj obstoj v digitalni dobi. Popolnoma samoumevno je, da ima multimedijska delovna mesta, računalniški oddelek in posebne prostore za starše z otroki. Tudi izposojo so uredili z najsodobnejšo tehniko: dokumentirajo jo terminali, ki spominjajo na iskalnike cen v supermarketu, knjižnično osebje je strankam le v pomoč.

 

Novi Grimmov center pričakuje kakih 5000 bralcev na dan. »Knjižnic ne gradimo več namesto spomenikov, temveč zaradi tega, ker jih potrebujejo uporabniki,« zagotavlja Christoph Markschies, predsednik Humboldtove univerze, ki ima prvič lastno knjižnico. Imenuje se po znamenitih pravljičarjih, ki nista zbirala le pravljic hessenskih babic, temveč sta imela nor načrt, da bosta zapisala vse besedišče nemškega jezika. Vendar nista prišla daleč: Jacob Grimm je umrl leta 1863, ko sta prišla do besede Frucht (sad, sadež).

 

Radosti skupnega branja

 

Še pred nekaj leti je veljala gradnja knjižnic za zastarelo, podaljševanje življenja umirajočemu. Pri prehodu od tiskane besede k elektronski so se knjižnice celo knjižničarjem zdele anahronistične. V 21. stoletju pa nastaja po vsem svetu, od Ciudad de Mexica do Riada, neverjetno veliko čitalnic, ki jih, kar je še neverjetneje, snujejo najslavnejši arhitekti. »Duh čitalnic se bo ohranil,« napoveduje generalna direktorica berlinske državne knjižnice Barbara Schneider-Kempf, »marsikateri uporabnik zahaja vanje samo zaradi delovnega ozračja.«

 

Več v torkovi tiskani izdaji Dela