Tiskane izdaje
Pariz - V eni od pariških klinik je v noči na soboto v 74. letu starosti umrl francoski filozof, svetovno znani protagonist postmodernizma, Jacques Derrida. V Alžiriji rojeni sin judovskih staršev umrl zaradi raka trebušne slinavke. Eno njegovih najbolj znanih del je L'ecriture et la difference (Pisanje in razlika) iz leta 1972.
Na področju politike se je Derrida zavzemal za vojaško močnejšo Evropo, neodvisno od zveze NATO in ZDA, ki bi svojo udarno silo uporabila predvsem za uresničevanje resolucij Združenih narodov. Leta 2001 so mu kot enemu najpomembnejših filozofov našega časa podelili nagrado Theodora Adorna.
Preučeval je dela znanih filozofov
Kot študent je preučeval predvsem dela velikih filozofov eksistencializma - od Kierkegaarda in Heideggerja, pa vse do Camusa in Sartra. Izobraževal se je na številnih univerzah tako v Parizu kot tudi v tujini, predvsem v ZDA. Več njegovih del je prevedenih tudi v slovenščino, med drugim Glas in fenomen, O gramatologiji, O duhu: Heidegger in vprašanje, Izbrani spisi in Marxovi duhovi. V slednji je predmet Derridove dekonstruktivistične kritike ne le Marx sam, temveč celoten fenomen marksizma in komunizma.
Absolutna resnica ne obstaja
Jedro Derridajeve filozofije je predpostavka, da absolutna resnica ne obstaja, ampak je mogoče kot resnične istočasno dojemati različne, celo nasprotujoče si interpretacije. Da bi to dokazal, je uporabil metodo, ki je postala znana kot dekonstruktivizem in je zaznamovala filozofski diskurz v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja. V bistvu gre za razčlenjevanje besedil do takšne mere, da edina "prava, resnična" interpretacija le-teh enostavno ni več mogoča; njegovi teksti, v katerih je postavljal pod vprašaj miselne meje in se poigraval s pojmi, so tako mnogim preprosto nerazumljivi.
Genij ali manipulator?
Derrida velja za enega najbolj vplivnih, hkrati pa tudi najbolj spornih sodobnih francoskih filozofov. Eni ga slavijo kot genija, ki je revolucionaliziral filozofijo, in utemeljitelja nove discipline, ki jo gre uvrstiti med filozofijo in literarno teorijo.
Spet drugi pa mu očitajo, da je javnost, pripravljeno zaupati in častiti, zavedel s svojimi nihilističnimi in nerazumljivimi traktati.
