Tiskane izdaje
Budimpešta – Deset metrov dolgi in 1,5 metra široki kovinski pontonski most pri madžarski vasi Sarszentagota, 80 km južno od Budimpešte, ni več uporaben. Njegove najpomembnejše dele so ukradli in prodali za staro železo. Gmotne škode strokovnjaki še niso ocenili.
Če ne bi odkrili tatu, bi z mostom lahko zaslužil 120.000 forintov (429 evrov). Toda 26-letni mladenič, ki je razkosal skoraj vso večtonsko konstrukcijo in kose hotel odpeljati k zbiralcu starega železa, je padel v roke policije. Pred aretacijo je prodal že 1390 kilogramov mostu in za to dobil 42.000 forintov (150 evrov).
Tatu kovin Richarda O. iz Sarszentagote so prijeli na delu, kar je v njegovem »poklicu« prava redkost. Madžarskim tatovom železja, ki so med legalnimi in ilegalnimi odkupovalci zelo cenjeni, sicer zelo težko pridejo na sled. Pri delu so zelo previdni in velikokrat dobro organizirani.
Največji hit so v tej skupini tatov in bakrena žica, aluminijasti prometni znaki, kovinski zabojniki za prevoz blaga, pokrovi kanalizacijskih jaškov in aluminijaste cevi. V zadnjih petnajstih letih so kradli tudi železniške tračnice, kovinske konstrukcije zapuščenih tovarniških dvoran in kable iz signalnih sistemov na železniških prehodih. Privlačili so jih tudi javni spomeniki iz brona. Letos so v središču Budimpešte pred »očmi« varnostnih kamer demontirali in odnesli del zunanjega okrasja ene najstarejših blagovnic v prestolnici. Zahvaljujoč hitri policijski akciji so tatove našli skupaj z ukradenim okrasjem, ki so ga prodali budimpeškemu odkupovalcu starega železa, ki menda o poreklu »blaga« ni vedel ničesar.
V nekdaj pomembnem industrijskem mestu Ozd na severovzhodu Madžarske, ki se po padcu komunizma v obdobju 1989/90 in zaprtju številnih tovarn spopada z visoko brezposelnostjo, so pred nekaj leti na tamkajšnji ranžirni postaji zabeležili vrsto primerov nočnega razkosanja vagonov in prodaje njihovih delov. Krajo vagonov in drugih kovinskih predmetov so ustavili šele po odločni intervenciji in posebnem ukazu notranjega ministra. Med racijami v Ozdu so oblasti skoraj vsako noč ujele tudi po 40 tatov. Za številne od njih je bil ta nezakoniti posel edini vir dohodka.
Mostovom so bili večinoma prihranjeni nočni obiski tatov. A tudi tu so bile izjeme. V zadnjih desetih letih so mediji objavili kar tri primere (vključno z najnovejšim iz Sarszentagote), v katerih so kovinski mostovi postali žrtve zločincev. Tatove so sčasoma izsledili in jih kaznovali.
Prvo »izginotje« mostu v postkomunistični Madžarski so v devetdesetih letih odkrili v naselju Racalmas pri Dunaujvarosu, industrijskem mestu na bregu Donave, 55 kilometrov južno od Budimpešte. Druga podobna konstrukcija je prišla na vrsto leta 1998. Tedaj je neka tatinska družina – s ponarejenimi dokumenti – z železniške postaje v mestecu Nagyszentjanos v severozahodni Madžarski demontirani 75-tonski državni most preprosto prepeljala in prodala na odpadu v bližnjem mestu Gyor.
Zanimivo je, da odkupovalci o mostovih, ki so dobili v odkup, niso nikoli postavljali neprijetnih vprašanj. Izjema ni bil niti zadnji primer kraje, a to sploh ni naključje. Tat iz Sarszentagote je namreč vse dele mostu razrezal na tako majhne koščke, da o nezakonitosti posla ne bi posumil niti najbolj izkušeni odkupovalec starega železa.
Iz torkove tiskane izdaje Dela.
