V Københavnu je kolesar kralj

Københaven - V komaj kateri prestolnici sveta je za kolesarje poskrbljeno tako dobro, kakor v Københavnu. Kolesarjem prijazno mesto je rezultat dolgoletne načrtne mestne politike, zaradi katere se je število meščanov, ki kot prevozno sredstvo uporabljajo lastno kolo, v desetletju med 1995 in 2005 podvojilo.

Kolesarske steze v Københavnu niso ozke stezice, ampak so široke 2,2 metra in najti jih je na obeh straneh vseh pomembnejših cest in ulic. Danes se več kot tretjina prebivalcev Københavna (36 odstotkov) na delo ali v šolo vozi s kolesom. Z ukrepi, katerih rdeča nit je, da so prijazni do kolesarjev in neprijazni do motoriziranega prometa, želijo mestne oblasti v naslednjih petih letih število kolesarjev znatno povečati. Leta 2015 naj bi že vsak drugi prebivalec danske prestolnice za prevoz na delo ali v šolo uporabljal kolo.

Glavni odgovor Københavna na sodobne zahteve po čedalje večji mobilnosti tako ostaja dobro staro kolo. Po besedah župana Københavna, Klausa Bondama, nekdanjega gledališkega in filmskega igralca, je zviševanje kakovosti mestnega življenja tesno povezano s strategijo razvoja kolesarstva v mestu.

Mestne oblasti so se že doslej trudile kolikor se je le dalo zmanjšati motorizirani promet v mestu. V ta namen so po eni strani omejevale vstop tovornjakov v mesto, po drugi pa vodile politiko mirujočega prometa, v skladu s katero je bilo število parkirnih mest omejeno, parkirnina pa izredno visoka. Kdor do Københavna pripotuje z avtomobilom, tega že sedanji ukrepi spodbujajo, da ne nadaljuje vožnje v središče mesta, ampak da svoj avtomobil odloži na enem od postajališč mestne železnice, pot v mesto pa nadaljuje z javnimi prevoznimi sredstvi.

Mestna politika pospeševanja kolesarskega in zaviranja motoriziranega prometa želi zdaj tovornjakarjem in avtomobilistom še bolj priskutiti vožnjo v mestu. Mestna uprava bo vožnje s tovornjaki omejila na točno določeno mrežo cest, zunaj katerih bo možno opravljati dostavne storitve samo ob natanko določenih urah dneva. Ne samo tovornjakarje, ampak vse ljubitelje motoriziranega prometa pa bo prizadel naslednji načrtovani ukrep, in sicer splošno znižanje omejitve hitrosti na vsega 40 km/h. Hitrostna omejitev bo veljala po vsem mestu. Formalno bo sicer veljala za vse vrste prometa, dejansko pa bo prizadela samo motorizirani promet, ne pa tudi kolesarjev.

V mestni četrti Nörrebro so se že pred časom odločno oddaljili od nekdanjega favoriziranja avtomobilskega predmeta. Prednost, ki v večini drugih mestih samoumevno pritiče avtomobilu, so pogumno prenesli na kolo. Zeleni val, ki določa tempo prižiganja rdeče in zelene luči na semaforjih, niso prilagodili hitrosti avtomobila, kot je v navadi, temveč hitrosti kolesa. Zeleni val je zato uglašen na povprečno hitrost, s katero se odvija promet na kolesarskih stezah, natančneje na 20 km/h.

Če københavnske oblasti pri individualnem prometu stavijo na kolo, kar vključuje široko razprostranjeno mrežo kolesarskih stez, potem drugo plat omenjenih ukrepov predstavlja spodbujanje javnega prometa, se pravi izgradnja mreže linij raznovrstnih oblik javnega prevoza.
Sploh pa spodbujanje kolesarjenja ni samo značilnost danske prestolnice, ampak vse države. Z akcijo »Mi kolesarimo na delo« Danska svoje prebivalstvo spodbuja k temu, da se v čim večjem številu na delo vozi s kolesom. Za precejšnji del Dancev kolo zaradi tega ni nekaj, kar bi bilo povezano zgolj s preživljanjem prostega časa, ampak ga vidijo kot sredstvo, ki služi cilju, in katerega cilj je prevoz - nanj gledajo kot na »prevozno sredstvo«. V nedavni raziskavi, ki so jo opravili med prebivalci Københavna, je skoraj štiri petine (73 odstotkov) kolesarjev odgovorilo, da kolo uporabljajo za namene, ki niso povezani s prostočasnimi dejavnostmi.