V Oni preberite ...

Kako je z energijo v šolstvu? O tem se v temi tedna sprašuje Nika Vistoropski in se z nostalgijo spominja: »Ah, kje so časi, ko smo sošolci drug drugemu nosili domov prepisano snov, kadar smo manjkali pri pouku?«

Objavljeno
02. november 2009 11.29
Posodobljeno
02. november 2009 17.00
priloga Ona
priloga Ona
Jutrišnja Ona prinaša intervju s prav posebno žensko. Tanja Šubelj se je rodila dvema dobrima človekoma, kot pravi sama. Denar v družini ni bil nikoli problem, mama je bila ena prvih jugoslovanskih zasebnic, tudi oče je bil v poklicu uspešen. Le otrok dolgo nista mogla imeti, in ko se je Tanja končno rodila, je bilo težko sprejeti njene bolezni. Najprej hudo ledvično, ki je bila tako posebna, da so jo imeli le štirje v nekdanji skupni republiki, kasneje slepoto, ki je udarila tudi očeta, le da je njemu vid odnesla granata, hčerki pa dolgo prikrita bolezen. Tanja Šubelj je mama dveh otrok, ločena (a se z bivšim super razume, poudari), lani je našla novo ljubezen in hkrati smisel svojega življenja. Njen čut za povezovanje ljudi je izjemen, energija nalezljiva in povsod prisotna. Čeprav je slepa, jo boste redko srečali brez visokih pet, zanesljivo nikoli pa ne brez novih načrtov.

Kako pa je z energijo v šolstvu? O tem se v temi tedna sprašuje Nika Vistoropski in se z nostalgijo spominja: »Ah, kje so časi, ko smo sošolci drug drugemu nosili domov prepisano snov, kadar smo manjkali pri pouku?« Drugi časi so, prida druga. In res so, kajti zdi se, da kolegialnost v šoli izginja, nekdaj prijatelji in vrstniki pa postajajo tekmovalci na isti progi. Študenti si vse pogosteje ne posojajo zapiskov, temveč si jih prodajajo, vse pa se začne že v predšolski dobi, ko misliti-samo-nase počasi že stopa v zavest mladih. Je vzrok v času samem? Ali ne vzgajamo več v duhu medsebojne pomoči? So učitelji postali zgolj izvajalci, in ne več mentorji življenja? Da bi si odgovorila na ta vprašanja, je Nika Vistoropski k pogovoru povabila: Mojco Bizjak, študentko petega letnika medicinske fakultete in popotnico, dr. Viljema Ščuko, zdravnika, psihoterapevta in dolgoletnega »sodelavca« mladih, Alenko Kovšca, generalno sekretarko na ministrstvu za šolstvo in šport, ter Mojco Lorbek, pedagoginjo in psihologinjo na gimnaziji Poljane, ki že več kot 20 let pri društvu Odmev sodeluje kot  prostovoljka. »Upanje ostaja,« so dognali na okrogli mizi, »a očitno nobena zmaga ni dobljena za vedno.«

To in še več pa si preberite v jutrišnji Oni!