Tiskane izdaje
New York - Morda je brezskrben nasmešek tisti, morda so to oči, naenkrat tako polne samozavesti in iščoče - a naj bo kar koli že: ko Mark Okoth Obama Ndesandjo vstopi v prostor, so podobnosti med njim in ameriškim predsednikom Barackom Obamo, s katerim imata skupnega očeta, nezgrešljive, čeravno jih je težko natanko določiti, ugotavlja New York Times.
Barack je komaj poznal očeta, ki je bil imponirajoča figura, šarmer z baritonskim glasom in nagnjen k izbruhom. Njegovo mater je zapustil, ko je bilo malemu Baracku komaj dve leti. V nasprotju z njim je njegov polbrat, pet let mlajši Mark, odraščal v viharni navzočnosti očeta, ki ga je sčasoma, kakor pravi, začel sovražiti. »Oče je pretepal mojo mamo in mene in to je nekaj, česar se kratko malo ne počne,« pripoveduje Mark, ki je odraščal v Keniji in čigar ameriški naglas je proizvod mednarodnih šol.
V zadnjem desetletju, ko je vzpenjanje po politični lestvici Baracka nazadnje pripeljalo prav na vrh najmočnejše države sveta, se je Marku življenje razbilo na koščke in se nato počasi spet sestavilo. Izgubil je delo v nekem telekomunikacijskem podjetju in leta 2002 zapustil ZDA, da bi si ustvaril novo življenje na Kitajskem. Tam je inštruiral angleščino, učil sirote igranja klavirja, pomagal prijatelju pri odprtju restavracije in se lani poročil s Kitajko.
Vse doslej se je izogibal medijem in se držal v anonimnosti Shenzhena, nekdanje ribiške vasice v bližini Hongkonga, ki je danes prerasla v mesto z osmimi milijoni prišlekov. »Ničesar nisem hotel imeti z imenom Obama,« pripoveduje. Zdaj se je odločil stopiti pred javnost in ta teden je izšel njegov avtobiografski roman Od Nairobija do Shenzhena: roman o ljubezni na Vzhodu, v katerem piše o iskanju samega sebe, o spoprijemu z lastno rasno identiteto, o svojem prizadevanju, da bi bil sprejet, ne nazadnje o naporu, da bi razumel očeta, ki je s štirimi ženskami imel skupaj osem otrok in je leta 1982 v starosti 46 let umrl v avtomobilski nesreči.
Podobno kot njegov polbrat Barack se je tudi Mark spopadal z vprašanji lastne rasne identitete. Biti rasno mešan ni bilo nikoli preprosto, pa naj bo to v Keniji, Ameriki ali na Kitajskem, pravi. »Mislim, da sem bil do neke mere vselej outsider,« opisuje svoj status. Njegova mati Ruth Nidesand je ameriška židinja, ki je sledila očetu, ko se je ta odločil vrniti v Kenijo, in še dandanes živi v prestolnici Nairobiju. Po srednji šoli je Mark zapustil Kenijo in odšel na šolanje v ZDA, tam je najprej diplomiral iz fizike in nato pridobil še diplomo MBA. Barack in Mark, dva dečka s skupnim očetom, sta bila rojena ameriškim materam, a odraščala sta svetove narazen in bore malo vedela drug o drugem. Proti koncu predsedniške kampanje v ZDA je ta nevednost postajala vse neznosnejša, zato se je Mark na ženino spodbudo vkrcal na letalo in odletel v ZDA, da bi se srečal s polbratom. Baracku je podaril kaligrafsko izpisan zvitek, na katerega je, v prostem prevodu, napisal: »Čeravno sva daleč narazen, se počutim blizu tebi.«
Kljub odločitvi, da objavi avtobiografski roman, se Mark Okoth Obama Ndesandjo noče odpovedati zasebnosti. »Je zelo, zelo občutljiv. Prav tako ga skrbi, da ne bi užalil Baracka,« pripoveduje Harley Seyedin, vodja ameriške trgovinske zbornice na južnem Kitajskem, ki pomaga Marku pri promociji njegove knjige. Kar petkrat je bil menda tik pred tem, da odpove že dogovorjeni intervju za New York Times. In preden je privolil v pogovor, je zahteval, da mu vprašanja povedo vnaprej in da se ta ne smejo nanašati ne na politiko ne na njegove osebne zadeve. Ameriški predsednik bo ta mesec odpotoval na Kitajsko. Mark upa, da bo polbratu Baracku ob tej priložnosti lahko predstavil svojo ženo.
Iz sobotne tiskane izdaje Dela
