Tiskane izdaje
To pokopališče je zadnje počivališče vrste književnikov, glasbenih, likovnih, filmskih in gledaliških umetnikov, kakor so Molière, Honorè de Balzac, Marcel Proust, Guillaume Apollinaire, Miguel Ángel Asturias, Oscar Wilde, Frederic Chopin, Gioachino Rossini, Edith Piaf, Camille Pisarro, Eugene Delacroix, Isadora Duncan, Sarah Bernhardt, Simone Signoret, Yves Montand, Marcel Marceau ... Tukaj je pokopanih več Napoleonovih maršalov, znanstvenikov, plemičev bankirjev. Za obiskovalce z vsega sveta pa je Père-Lachaise privlačen predvsem zato, ker je na njem pokopan Jim Morrison, član skupine The Doors, ki je leta 1970 umrl v Parizu. Uprava pokopališča ima od takrat največ težav prav z njegovim grobom, in to zaradi vandalizma in smeti, ki jih za seboj puščajo Morrisonovi oboževalci.
Montparnasse je Citroënovo, Passy Renaultovo pokopališče
Imena številnih znanih osebnosti je mogoče najti tudi na preostalih pariških pokopališčih. Drugo največje mestno pokopališče je Montparnasse, kjer so posmrtni ostanki literatov Charlesa Baudelaira, Guya de Maupassanta, Samuela Becketa in Eugèna Ionesca ter filozofov Jean-Paula Sartra in Simone de Beauvoir. Tu so še nagrobni spomeniki ustanoviteljev znanih podjetij, denimo, leksikografa Pierra Laroussa in avtomobilskega mogotca Andréa Citroëna.
Drugi velikan avtomobilske industrije Marcel Renault pa je pokopan na nekoliko manjšem pokopališču Passy nedaleč od Eifflovega stolpa. Tam počiva tudi Marcel Dassault, ustanovitelj koncerna, ki se je proslavil z letali Falcon in Mirage. Passy velja za najbolj aristokratsko pariško pokopališče, in to ne samo zato, ker ima ogrevano čakalnico. Tukaj so našli večni mir zadnji vietnamski cesar, več ruskih princes, skladatelj Claude Debussy, slikar Édouard Manet in mnogi drugi umetniki.
Pokopališče Montmartre je nekoliko večje od Passyja. Nastalo je v jami nekdanjega kamnoloma in se zdi na prvi pogled precej utesnjeno, saj ga z vseh strani obdajajo večnadstropna poslopja (ob vhodu je del pokopališča celo pod nadvozom). To je tretje največje pokopališče v Parizu, na katerem so prav tako pokopane številne slavne osebnosti. Tukaj so dobili zadnje počivališče pisatelj Stendhal, pesnik Heinrich Heine, baletni plesalec Vaclav Nižinski, izumitelj saksofona Adolphe Sax, skladatelj Hector Berlioz, režiser François Truffaut, fizik André-Marie Ampèr, po katerem se imenuje enota za moč električnega toka, itd.
Na vratih ene od grobnic v obliki hišice lahko nad reliefom s portretom Edgara Degasa preberemo, da se je družina slovitega slikarja pravzaprav imenovala De Gas. Na neki drugi grobnici je kip ležečega moškega v naravni velikosti: Aleksandra Dumasa mlajšega. Na kipu avtorja Dame s kamelijami manjka nekaj prstov na nogi. Ker grobnico pokriva kamnit baldahin, prsti verjetno niso odpadli zaradi snega in ledu, temveč gre prej za vandalizem zbiralcev spominkov.
Nekropole pod kupolami
Oče Dumasa mlajšega, Alexandre Dumas starejši, avtor Treh mušketirjev, počiva tam, kjer Francoska akademija pokopava najzaslužnejše posameznike - v Panteonu. Obiskovalec, ki hoče priti v to monumentalno neoklasicistično poslopje v Latinski četrti, mora kupiti vstopnico, a je za to deležen pouka zgodovine. Tu so pokopani velikani francoske misli in pisane besede: Voltaire, Jean-Jacques Rousseau, Victor Hugo, Émile Zola in Alexandre Dumas starejši. Posmrtni ostanki zadnjega so tukaj najkrajši čas. Leta 2002 so jih iz pisateljevega rojstnega kraja Villers-Cotterêts z vsemi častmi prenesli v Panteon.
V njem so dobili zadnje počivališče še številni drugi posamezniki, ki so proslavili Francijo, denimo, izumitelj pisave za slepe Louise Braille in zdravnik Louis Pasteur ter znanstvenika Marie Skłodowska Curie in Pierre Curie, katerih posmrtne ostanke so sem prepeljali leta 1995. Prva in doslej edina ženska, ki so jo pokopali v Panteonu, Marie Skłodowska Curie, je bila poljskega rodu, zato ne preseneča, da je ob njenem sarkofagu nekaj svežih vencev organizacij iz Poljske. Venci in napisi različnih vojaških enot in združenj so položeni tudi ob sarkofagu maršala Jeana Lannesa, enega najsposobnejših Napoleonovih sodelavcev, ki je bil ubit med vojaškim pohodom po Evropi. Ni pa nobenega venca ob sarkofagu Jeana Monneta, ki je umrl pred tridesetimi leti in o katerem mnogi trdijo, da spada med glavne ustanovitelje Evropske unije.
Nad grobnico Panteona je v velikanskem prostoru pod kupolo z velikimi črkami vklesano besedilo v spomin na kapetana Georgesa Guynemera in druge francoske pilote, ki so se bojevali v prvi svetovni vojni - »simbole navdušenja in prizadevanja armade (francoskega) ljudstva«. Guynemer je sestrelil več kot petdeset nemških letal, nato pa so sestrelili še njega. A kljub temu ni največji francoski letalski as. Ta naziv pripada Renéju Foncku, ki je sestrelil 75 letal in preživel vojno. Vendar Fonck v francoski javnosti ni tako priljubljen kot Guynemer.
Guynemerovega trupla niso nikoli našli, tako kakor niso nikoli našli trupla Antoina de Saint-Exupéryja, pilota in avtorja slovite knjige Mali princ. Exupéryjevo letalo je med drugo svetovno vojno strmoglavilo v Sredozemsko morje, njegovo ime pa je zapisano med francoskimi pisatelji, ki so umrli v obeh vojnah in katerih imena so vklesana v notranjosti Panteona.
Več v sredini tiskani izdaji Dela
