Valentinovo - praznik zaljubljenih in prijateljstva

Ljubljana - Valentinovo - praznik zaljubljenih in tudi prijateljstva, se je v znamenju podarjanja ljubezenskih voščil, cvetja, slaščic in drugih pozornosti uveljavil po vsem svetu. V obliki, kot jo poznamo danes, se je v Sloveniji pojavil šele ob koncu 80. let prejšnjega stoletja, pred tem pa je sv. Valentin veljal zlasti za enega od prvih znanilcev pomladi.

Podoba valentinovega, kot jo poznamo danes, se je v slovenski prostor začela uvajati v poznih 80. letih, sicer pa je takšno praznovanje valentinovega značilno zlasti za anglosaksonsko območje. Iz tega prostora je valentinovo prišlo najprej v ZDA, tam dobilo svojo marketinško razsežnost in se vrnilo nazaj v Evropo.

Valentinovo je bilo na Slovenskem eno prvih spomladanskih praznovanj, ki so bila povezana z ljubeznijo med spoloma. Tako je praznovanje vsako leto napovedovalo ptičjo ženitev. Prve pojavne oblike praznika so bile sicer zelo različne, največkrat pa so bile povezane z obhodi otrok od hiše do hiše. Voščili so dobro letino, zdravje in srečo ter gospodinje povpraševali, kako je bilo kaj s ptičjo svatbo in ali je od nje še kaj ostalo. Ti običaji pa nimajo neposredne povezave s pomenom valentinovega, kot ga poznamo danes.

Praznik je poganskega izvora, krščanstvo pa ga je povezalo z godom svetnika Valentina. Slednji velja za znanilca pomladi: prinese namreč "ključ do korenin" in tako se lahko začnejo dela na vrtovih, ureže se prvo trto.

Začetki praznika segajo v antični Rim, kjer so 15. februarja praznovali luperkalije v čast bogu Luperku, zaščitniku ovac pred volkovi. Ko so Rimljani sprejeli krščanstvo, so praznik prestavili na 14. februar in ga poimenovali po sv. Valentinu. Legend o tem svetniku pa je več.

Kot so o svetem Valentinu zapisali na Slovenski škofovski konferenci, gre za mučenca iz časa poznih preganjanj, njegovo češčenje pa se je naglo razširilo po vseh delih Evrope. Ime Valentin izhaja iz latinske besede "valens", kar pomeni močan in zdrav, in so ga imeli za priprošnjika zoper telesne slabosti in zoper kužna obolenja.

Svetnikov god je v predpustu, času, ki je bil nekdaj namenjen svatovanjem, in zato so se mu priporočali mladoporočenci. Prav tako je ob koncu trde zime, zato so se svetniku priporočali mladostniki - in čebelarji, ker se njihove "muhe" zbudijo iz zimskega spanja.

Po rimski legendi je svetnik vrnil vid slepi poganski deklici, ki se je nato z vso družino dala krstiti, zato je zavetnik za oči in za pravo spoznanje, po eni izmed legend pa je sveti Valentin tudi zavetnik bolnikov z epilepsijo. Pri nas svetega Valentina najbolj slovesno častijo na Limbarski gori pri Moravčah, njemu posvečena cerkev pa je tudi v Črnem Kalu.