Tiskane izdaje
Kodri, ki jih marsikdo bolj pozna kot pudlje, sodijo med najbolj priljubljene pse. To gre verjetno pripisati njihovim ključnim lastnostim - izjemni družabnosti, igrivosti in zvestobi, poleg tega so štirih velikosti in zelo različnih barv. Vsakdo si lahko resnično izbere kombinacijo, ki mu najbolj ustreza. Tokrat predstavljamo največjega med njimi, velikega kodra.
Koder velja za zelo staro pasmo, saj so ga upodabljali že v starem Rimu. Od kod izvira, ni povsem jasno, najpogosteje omenjajo območje Francije. Je potomec barbeta, zdaj tako rekoč izumrlega francoskega vodnega psa. Nina Dora Kropivnik, kinološka sodnica za kodre, nam je razložila, da je bil koder nekoč odličen prinašalec iz vode. To je razvidno tudi iz njegovega imena, saj francosko ime caniche izvira iz besede canard, kar pomeni raca in kaže na prvotno opravilo kodrov - prinašanje vodne pernate divjadi. Pravijo, da je veselje do prinašanja iz vode podedoval ravno od svojega prednika barbeta. Zaradi svojega dela je bil tudi primerno ostrižen: pobrite je imel noge, da se ni odvečni kožuh napil vode in mu oteževal plavanja. Ostali so pomponi (nekakšni urejeni cofi dlake) nad šapami in na bokih, ki so ščitili sklepe, ter kožuh, ki je ščitil prsno votlino (srce, pljuča). Taka pričeska se je deloma ohranila do danes, ko je koder predvsem družinski pes, odličen prijatelj ljudi, ki živijo sami, in starejših.
Dlaka ne izpada
Ko ljudje prvič vidijo velikega kodra, so predvsem presenečeni nad njegovo velikostjo. Njegova plečna višina je namreč med 45 in 60 centimetri. Je skladno grajen, z elegantno glavo in visečimi, širokimi ter dolgimi uhlji. Znan je po lahki in prožni hoji - ta ne sme biti nikoli dolga in plavajoča. Ima značilno bujno kodrasto ali vrvnato dlako, različnih barv.
»Če ste že obiskali kakšno pasjo razstavo, ste se lahko sami prepričali, kako pestrih barv je ta pasma. Izbirate lahko med petimi: belo, črno, rjavo, marelično in srebrno,« pravi Nina. Tudi pričeske so precej različne. Tako lahko vsakdo izbere tisto, ki se mu zdi najbolj privlačna ali praktična. Kodrova dlaka pa ima eno izjemno lastnost: ne izpada. Kot pravi Nina, ga je treba le redno česati, vsak mesec skopati in striči vsaka dva meseca. Za bivanje je najbolj primerno stanovanje.
Nezahteven pasji sopotnik
Veliki koder ne izstopa samo s svojo velikostjo, ampak se odlikuje tudi z inteligenco in radoživostjo. Številni lastniki pravijo, da je to eden najpopolnejših psov - ne zgolj zaradi videza, temveč tudi značajsko, saj združuje eleganco, ponos in bistrost. Velja za psa ponosne in postavne drže, nekateri trdijo, da izredno dobro razume tudi pomen besed in da ima izvrsten spomin. Je hkrati pogumen, vesel, občutljiv in dojemljiv za učenje, zato je izredno nezahteven pasji sopotnik. »Mnogi lastniki z njim opravijo osnovno šolanje, nekateri se nato ukvarjajo tudi z agilitijem, veliki kodri pa so prav tako primerni za zahtevnejša šolanja in postanejo na primer psi vodniki slepih ali psi terapevti.« Prav poslanstvo psa terapevta opravlja Gustav (na fotografiji), ki s svojo lastnico, kinologinjo Branko Hobič, redno obiskuje domove upokojencev in bolnišnice. Gustav bi pravzaprav moral zrasti v psa vodnika slepih, a je nesrečnik dobil prevelik in napačen odmerek anestezije in odtlej ni več primeren za tako zahtevno nalogo. Tako kot večina velikih kodrov je le redko naveličan ali utrujen, vedno znova namreč želi dokazovati svojo prijaznost in znanje ter ugajati gospodarju.
Kakor ugotavlja Nina, je veliki koder v Sloveniji precej redka pasma, čeprav je v tujini precej razširjen in priljubljen. »Pravzaprav škoda, saj je to pes, ki vas povsod rad spremlja, če pa ga ne morete vzeti s seboj, bo prav tako potrpežljivo počakal, da se vrnete. Izkazuje vam brezpogojno vdanost in je pripravljen storiti marsikaj samo zato, da vam ustreže,« pove kinološka sodnica. Koder je primeren tudi za otroke in za vse, ki imajo radi družabne pse. »Z njim vam ne bo nikoli dolgčas,« še doda Nina.
Iz priloge Deloindom
