Veliko svetlobe

Ni prav veliko hiš, ki bi tako velikodušno odpirale pot soncu in naravni svetlobi v svojo notranjost, kot jo hiša, ki jo je zasnovala arhitektka Lara Romih.

Objavljeno
01. marec 2011 16.11
Posodobljeno
02. marec 2011 08.15
Tomaž Novljan
Tomaž Novljan
Umeščena je v vaško okolje nekje na pol poti med Grosupljem in Višnjo Goro. Vhod predstavljajo samo vhodna vrata, brez običajne veže, ki je še dandanes marsikje malce temačna in polna vrat. Tu pa obiskovalca ob vstopu prijazno preseneti dvoje: neobičajno veliko naravne svetlobe in pogled iz dnevne sobe na vrt in naprej proti Krimu in Ljubljani.

Ljudje smo bitja svetlobe. Osemdeset odstotkov vseh informacij, ki jih dobivamo iz okolice, zaznavamo in prepoznavamo s svojim vidnim sistemom. Svetloba nam omogoča, da se v prostoru orientiramo, da smo lahko aktivni in da lahko bivamo.
Najbolj kakovostna je nedvomno naravna svetloba, ki prihaja od sonca in se neprestano spreminja - zaradi dnevnega časa, letnih časov, vremenskih razmer in drugih vplivov iz okolja. Čeprav se svetlobni vzorci po svoje ciklično ponavljajo, je njihova izraznost neponovljiva. Prav cikličnost, ki jo ustvarja potovanje sonca čez nebo, je človek v zgodovini izkoriščal za racionalno merjenje časa. Sonce vpliva tudi na naše zdravje. Tvorba vitamina D v telesu ter UV-žarki predstavljajo le dva najbolj znana racionalno dojeta rezultata njegovega sevanja.

A na naše bivanje vplivajo tudi manj racionalni impulzi. Jutranja svetloba se razlikuje od opoldanske in ta spet od popoldanske. Oblačno ali megleno vreme vpliva na to, koliko svetlobe prodre do površja Zemlje in kakšna je. Jasno nebo omogoča neposredno sončno osvetlitev - svetloba je čista, ostra, močnejša, sence so bolj kontrastne. Opoldne, ko je sonce na nebu najbolj visoko, je najbolj bela in hladna. Zjutraj, dokler je nizko nad obzorjem, je toplejša, sončni žarki se morajo prebiti skozi debelejšo plast atmosfere. Najtoplejša pa je sončna svetloba tik pred sončnim zahodom. Sence so dolge in temne, sončni žarki segajo globoko v prostore. Takrat je namreč ozračje najbolj segreto, poleg tega pa najbolj onesnaženo, kar vpliva na obarvanost atmosfere. Vse našteto deluje na naše počutje in razpoloženje, včasih celo na zdravje. Bolj kot smo si morda pripravljeni priznati.

Širok pogled iz dnevne sobe proti Krimu pomeni veliko zahodnega sonca - tistega, ki se ga predvsem poleti bojimo, ker rado pregreje prostor. Seveda je to odvisno od razmestitve in velikosti zastekljenih površin ter od načina senčenja. V obravnavanem primeru je izvedeno s stebriščem, ki ob fasadi ustvarja tamponsko cono za svetlobo in vročino. Nastal je vmesni prostor med interierom in eksterierom, pas terase vzdolž fasade, vedno dobrodošel in uporaben podaljšek dnevne sobe, jedilnice in kuhinje v zunanjost.

Kuhinja, jedilnica in dnevna soba so združene v enoten prostor. Je velik, a ima merilo bivalnega prostora, tudi zaradi spreminjajoče se višine stropa, ki definira najsvetlejše, morda tudi najsvetejše območje v pritličju, jedilnico. Strop je tu preboden z nizom strešnih oken, ki sledijo naklonu strehe na obeh straneh slemena. Tako dobi jedilnica tudi zjutraj in dopoldne obilico naravne zenitne svetlobe, ki je odločilnega pomena za boljši začetek dneva. Stanovalce namreč povezuje z naravnimi ritmi dogajanja v zunanjem prostoru, s katerim smo ljudje še vedno zelo povezani kljub prepričanju o nepogrešljivosti sodobne tehnologije. Vsaj za zdaj imamo še vedno opraviti z letnimi časi in z njimi povezanim izmenjavanjem krajših in daljših obdobij svetlobe in teme.


Podrobnejši opis in fotografije predstavljene hiše najdete na novi spletni strani www.deloindom.si.