Tako kot že pri nekaj zadnjih venturijih je za obliko volagea poskrbel v Beogradu rojeni in v Parizu živeči oblikovalec Saša Lakić. Učinkovito aerodinamiko in izzivalno obliko, začinjeno z inventivnimi potezami ter doslej neznanimi rešitvami, predvsem to velja za izvirno zasnovo zgradbe vozila, omogoča Michelinova novost. Sistem združuje en elektromotor za pogon in drugega, ki skrbi za delovanje vzmetenja in dušenja nihanja v posameznem kolesu. Volage ima tako osem elektromotorjev, razporejenih v parih v posameznih kolesih. Tako drugje ni niti pogonskega sklopa niti vzmetenja.
Še največ prostora je odmerjenega za vodno hlajene litij-polimerne akumulatorje z maso 350 kg in kapaciteto 45 kWh. Na posebnem zunanjem polnilniku se ob priključitvi na omrežje z napetostjo 220 V povsem prazni spet napolnijo v štirih urah, če je polnilnik vgrajen v vozilu, pa v osmih. Štirje elektromotorji dosežejo v seštevku največjo moč 220 kW in največji navor 232 Nm, v izjemno velikem razponu hitrosti vrtenja od nič do 8500 vrtljajev na minuto. Ob medosni razdalji 2702 mm meri volage v dolžino 3965 mm, v širino 1949 mm in v višino 1235 mm. Na vseh kolesih ima 18-palčne pnevmatike, spredaj z merami 205/40, zadaj 235/45. Po zdaj veljavnih merilih avtomobilske športnosti je največja hitrost skromna, saj znaša le 150 km/h. A je zato volage toliko bolj prepričljiv pri pospešku, saj potrebuje od nič do 100 km/h manj kot pet sekund. Ob stalni hitrosti 90 km/h naj bi s polnimi akumulatorji prevozil celo 320 km.
S fetishem je novi venturi povezan le z zgradbo nosilne kletke, za katero so značilni elementi iz pod tlakom stisnjenega aluminijastega satovja in ogljikovih vlaken ter sprednje in zadnje ojačitve iz aluminija, kakršen se uporablja v letalstvu. Zunanjost volagea, ki tehta 1075 kg, je iz ogljikovih vlaken. Venturi naj bi ga začel serijsko izdelovati predvidoma leta 2012.
Iz sobotnega Dela.