Slovenci nismo nesrečen narod, se pa ne obiskujemo

Slovenci moramo po 18 letih lastne države in samostojnosti odkriti svojo novo, evropsko identiteto, je dejal filozof Tine Hribar. Kakšni Slovenci smo, od nekdaj radi sprašujemo druge, kakšni pa smo v resnici v primerjavi z drugimi narodi Evrope, nam lahko odgovorijo tudi preprosta vprašanja. Po evropski družboslovni raziskavi, ki je med Evropejci narejena vsake dve leti in v kateri sodeluje okoli 23 držav, v zadnji tudi Rusija in okoli 43.000 ljudi odgovarja na veliko različnih vprašanj od medijev, politike, diskriminacije, dohodkov, zaposlenosti, religije do vrednot in stališč do posameznih družbenih pojavov, Slovenci na primer v največjem odstotku (38,9 %) gledamo televizijo na dan od pol ure do ene ure in pol. V primerjavi z drugimi evropskimi narodi gleda televizijo več kot tri ure na dan najmanj Slovencev (9,8 %), enako Švedi. Manj kot tri ure jo gledajo le še Švicarji, medtem ko največ časa (več kot tri ure na dan) TV programu namenijo Angleži, in sicer 35 odstotkov.

Slovenci smo v vrhu evropskih držav, pri katerih državljani menijo, da jih želijo sodržavljani izkoristiti. Takega mnenja je okoli 29 odstotkov Slovencev. Bolj so o tem prepričani le še na Slovaškem, v Ukrajini, Rusiji, na Madžarskem in v Bolgariji, Poljska in Portugalska sta na podobni ravni. Najbolj zaupajo v poštenost sodržavljanov Danci in Norvežani s kar 76,3-odstotno in 69,5-odstotno prepričanostjo, da skušajo biti ljudje okoli njih pošteni. Takega mnenja je le 27,8-odstotkov Slovencev.

Slovenci nismo nesrečen narod. Kar 69,8-odstotkov jih je na vprašanje, kako srečni so, odgovorilo, da so srečni, zelo nesrečnih je 4,8-odstotka prebivalcev. Najbolj nesrečna naroda v Evropi sta bolgarski in ukrajinski, najbolj srečen narod pa Danci s kar 92,1-odstotka zelo srečnih.

V primerjavi z drugimi evropskimi narodi je najbolj Slovencem, da so skromni, ponižni in da ne pritegujejo pozornost, saj je na trditev, v kolikšni meri jim je to podobno, 75 odstotkov vprašanih odgovorilo pritrdilno. Najmanj se v tej trditvi vidijo Danci in Norvežani z 31 in 25-odstotki.

Vspodbuden podatek pa je morda ta, da se Slovencem zdi pomembno razumeti drugačne ljudi. Kar 67-odstotkov Slovencev se trudi razumeti drugačnost, najmanj pa se zdi to pomembno Rusom, katerih devetim odstotkom se to ne zdi pomembno, bolj od nas pa se zdi sprejemanje drugačnosti pomembno le še Špancem, Ciprčanom in Švicarjem.