Tiskane izdaje
London - Najtesnejši sodelavci britanskega premiera Gordona Browna vedo povedati, da je to človek, ki se najbolje počuti, kadar je sam. Vstaja ob štirih, petih zjutraj in se takoj loti dela, kakor da ne bi imel niti minute odvečnega časa. Vse hoče imeti pod nadzorom, vsak časopisni naslov, ki vsebuje njegovo ime, pa doživi skrajno osebno. Njegove podrejene zjutraj ob prihodu na delovno mesto čakajo neprijazna elektronska sporočila, v katerih jim pogosto daje dvoumna ali nerazumljiva navodila. Nagnjen je k nenadnim izbruhom jeze, venomer je živčen, pesti pa ga tudi neodločnost. Na dopustu, jasno, ni bil že celo večnost, piše francoski časnik Le Monde o britanskem premieru.
To je podoba človeka, ki kroji življenje na Downing Streetu 10. "Razmere na delovnem mestu so slabe. Vsi čutimo nenehno napetost," je izjavil eden od njegovih svetovalcev. Poleg tega je britanski vladni kabinet trenutno razdeljen na dva tabora: v prvem, ki počasi izgublja vpliv, so Brownovi sodelavci s finančnega ministrstva, ki jih je vzel s seboj, ko je postal premier, drugega pa sestavljajo "nepolitični" strokovnjaki za odnose z javnostjo in marketing, ki jih vodi Stephen Carter, nekdanji direktor agencije za odnose z javnostjo Brunswick. Med njimi ni niti enega, ki bi ga lahko Brown štel za svojega zaveznika in na katerega bi se lahko zanesel v težkih časih. Ti nedvomno šele prihajajo, saj mora Brown volitve razpisati najpozneje v dveh letih, podpora laburistični stranki pa še nikoli ni bila tako nizka. Kar dve tretjini Britancev je mnenja, da je Brown laburistom le v breme in da bi se ga morali znebiti.
