Vrnitev v Mesto

New York - Po neštetih ponovitvah, dvd setih in filmu z velikim f – finalom nihče več noče slišati za Seks v mestu, tako zelo siti smo ga, da uporabljamo samo še kratice SATC. Ko se serije naveličajo še ženske revije, ki iz nje že deset let črpajo inspiracije in situacije, je res treba iti naprej. Ima kdo točni naslov, kam? In, prosim, naj do tja vozi taksi, drugače nas ne bo.

Med ženskami in serijami je bila vedno romanca, ki je moški ne morejo razumeti, oprostite, to je naše tajno društvo. Srečen konec te nikoli ne poteši toliko kot nadaljevanje, še en srečen del. Če nas že naši moški ne razumejo, nas razume industrija, ki nas vedno znova vabi na zmenke na slepo z morebitnimi novimi najboljšimi prijateljicami, nikakor ne iz mesa in krvi, kar še ne pomeni, da niso mesene in včasih tudi krvave pod kožo in vedno založene z izjavo, vredno citiranja, ali vsaj z ubijalskimi čevlji, ki govorijo namesto njih. Naj se še tako zdi, da bi lahko prav vse junakinje iz SATC čez leto ali dve pristale v predmestju (Miranda že živi v Brooklynu, ki ga na Peti aveniji zmerjajo s predmestjem, Samantha pa se je preselila v Los Angeles, ki je eno samo predmestje) in nadaljevale kot razočarane gospodinje, tam ne moreš pomahati taksiju, zatorej se vabilu na to zabavo nikoli nismo odzvale. Hočemo New York New York. Ali vsaj London, črni taksiji so bolj šik od rumenih.

To jesen lahko na POP TV ob ponedeljkih zvečer vstopite v Žensko džunglo (Lipstick Jungle), serijo televizijske hiše NBC, nastalo po knjižni predlogi mame SATC Candace Bushnell, ki je tudi izvršna producentka. Kot vsaka serija ni imela samo kompleksa predhodnice, ampak tudi le en mesec starejšo sestro dvojčico po imenu Cashmere Mafia (ABC), ki bi jo lahko prevedli Kašmirska mafija, čeprav bi jo pri nas, če sodimo po sestri, preimenovali kar v Žensko mafijo. A še New York je premajhen za rivalstvo med dvema sestrama. Kljub sanjskemu dvojcu iz SATC, izvršnemu producentu Darrenu Staru in kostumografki terrible Patricii Field, je Kašmirska mafija vojno izgubila, a kdor si je kdaj ogledal katerega izmed delov ene in edine sezone, se ne boji, da bi iz kašmirja prešle na bombaž. Ženska džungla tako, kljub ne dosti višji gledanosti, začenja svojo drugo sezono.

Kaj se je spremenilo v slabih štirih letih, odkar je po newyorških ulicah nehal stopicati – ah ne, tega nikoli ni počel, naj so bile pete še tako visoke, se je v njih raje teklo – SATC? Prvič, morda najpomembnejše pravilo kako-preživeti-na-Peti-aveniji: louboutinke so nove manolke, Manolo Blahnik je pozabljen, naj živijo rožnati podplati Christiana Louboutina! Drugič, štiri prijateljice so preprosto preveč, niti na zadnji sedež taksija jih ne spraviš, tri so čisto dovolj. Tretjič, hm, mislim, da še nismo tam, mogoče zvemo v drugi sezoni.

Naše nove prijateljice so na lestvici petdesetih najvplivnejših žensk v mestu: Wendy Healy (Brooke Shields) je filmska producentka, v prostem času žena in mati dveh otrok, Nico Reilly (Kim Raver), odgovorna urednica revije, v prostem času sanja o napredovanju in varanju moža s fantkom, in ne nazadnje Victory Ford (Lindsay Price), modna kreatorka, ki je ravno odletela z omenjene lestvice, saj je bila njena zadnja revija polomija, v prostem času zaradi tega preživlja travme in se lovi z multimilijonarjem, ki ga, mimogrede, igra bratpackovec Andrew McCarthy. Mogoče še opozorilo: nobena izmed njih ni absolutno fantastična, če iščete modni fiks, ga tukaj ne boste dobili, vse protagonistke so rahlo zdolgočasene in gledalci skupaj z njimi, in kdor koli je že zmešal ta koktajl drame-komedije, je varčeval z zadnjo (in ne, dekleta niso iznašla novega Cosmopolitana). Pilot je bil zastavljen nekoliko drzneje kot prvi del, Brooke Shields namreč zapusti mož, dovolj ima tega, da je njegova žena uspešnejša in nima časa zanj. Avtorji so se raje odločili, da bodo to reševali (in nikoli rešili) do konca serije, saj naj bi bila to nova velika dilema t. i. sodobne ženske, in ne, ali naj kupi še en par čevljev ali plača najemnino.