Tiskane izdaje
Ljubljana – Nizka rodnost in staranje prebivalstva so težave, skupne vsem razvitim državam. Približno trideset jih je združilo moči, da bi se spopadli z demografskimi izzivi v mednarodni delovni skupini Odnosi med generacijami in spoloma. Namen tega programa je oblikovati strokovne podlage za demografske ukrepe in populacijsko politiko. »Doslej so strategije temeljile bolj ali manj na vizijah politikov, ne pa na tem, kaj meni stroka,« je razložila dr. Duška Knežević Hočevar, predstojnica Družbeno-medicinskega inštituta ZRC SAZU, ki vodi slovenski del projekta in je minuli konec tedna v Ljubljani organizirala peti sestanek mednarodne skupine.
V njej sodelujejo uveljavljeni strokovnjaki za populacijsko tematiko, demografi, sociologi, antropologi in drugi. »Zbiramo informacije, s pomočjo katerih bomo sposobni odgovoriti na vprašanja, na katera doslej nismo mogli. Na razpolago so bile večinoma številke, ki so nam dale vedeti, kakšno je stanje, nič pa niso povedale o vzrokih. Do konca leta nam bo uspelo v 17 državah pridobiti podatke, s katerimi bodo mogoče različne analize. Prihodnje leto jih bomo predstavili na evropski konferenci,« je opisal Andrej Kveder, vodja projekta, ki ga usklajuje enota za populacijske dejavnosti OZN (Population Activities Unit - PAU) v sodelovanju s konzorcijem uglednih ustanov za prebivalstvene študije na stari celini.
Po besedah dr. Andresa Vikata, direktorja PAU, so si demografski kazalniki razvitih držav vse bolj podobni, možne rešitve pa se razlikujejo zaradi različnega družbenega in ekonomskega konteksta. »Sedanji trendi so predvsem posledica sprememb vrednot, ljudje so bolj individualistični. Rodnost je v Evropi že tri desetletja pod tako imenovano ravnjo nadomeščanja, po kateri bi morala biti vsaka generacija tako velika, kot je bila prejšnja in za kar bi morala ženska v povprečju roditi 2,1 otroka,« je dejal Vikat in opozoril, da se bo vsa Evropa kmalu soočala s pomanjkanjem delovne sile.
Več o problematiki rodnosti v Evropi v torkovi izdaji tiskanega Dela.
