Za plašče, jakne in kučme umre 60 milijonov živali

Za potrebe krznarske industrije na svetu umre več kot 60 milijonov živali na leto, pri čemer 85 odstotkov krzna pridobijo s krznarskih farm.

Objavljeno
17. november 2008 10.21
 Robert Galun
Robert Galun
Maribor - Za potrebe krznarske industrije na svetu umre več kot 60 milijonov živali na leto, pri čemer 85 odstotkov krzna pridobijo s krznarskih farm, je na sobotnem protestu zoper krznarsko industrijo poudarila Urška Breznik iz društva Za živali! Proti krznarski industriji (pri nas sta dve farmi činčil) borci za pravice živali javno protestirajo že nekaj let, ponavadi med novembrom in februarjem. V soboto so pred znanim mariborskim krznarstvom uprizorili performans, katerega rdeča nit je bila povezava med izkoriščanjem šibkejših znotraj človeške vrste in izkoriščanjem živali. Po besedah Urške Breznik je človek skozi zgodovino izvajal represijo nad šibkejšimi in podjarmljanje živali je osnovna zamisel in model ne le za različne oblike suženjstva, marveč tudi za rasistične teorije, ki pozivajo k izkoriščanju »nižjih ras«. Krznarska industrija je po prepričanju Breznikove ena izmed najbolj krutih oblik izkoriščanja.


Društvo Za živali! poziva vlado, naj končno predlaga zakonsko prepoved vzreje živali za potrebe krznarske industrije. Veliko držav je takšne zakone že sprejelo, na primer Hrvaška in Avstrija; slednja že pred desetimi leti. »Veliko pričakujemo od nove vlade, saj prejšnja ni imela posluha. Ko so lani dopolnjevali zakon o zaščiti živali, je šlo zgolj za kozmetične popravke, ki bolj ščitijo ljudi kot živali,« je bila kritična Breznikova.


Pri izdelavi krznenih oblačil je poraba energije do 20-krat večja kot pri izdelavi oblačil iz umetnih materialov, zanemariti pa ne smemo tudi uporabe rakotvornih snovi, kot so formaldehid, cianid, krom in peroksid, svari Urška Breznik. A še bolj so zanjo sporni kruti načini usmrtitev gojenih živali: lomljenje vratov, usmrtitev s plinom, injekcija cianida v srce ter elektrošoki, pri katerih je ena elektroda potisnjena v ustno, druga pa v analno ali vaginalno odprtino.


Iz ponedeljkove izdaje Dela!