Zdravje najmlajših na potovanju

Na otroke prežijo številne popotne nevarnosti. Najpogosteje jih ogrožajo prebavne težave, malarija in prometne nesreče.

Objavljeno
09. julij 2008 14.19
Karin Pečnikar
Karin Pečnikar

Na otroke prežijo številne popotne nevarnosti. Najpogosteje jih ogrožajo prebavne težave, malarija in prometne nesreče. Tveganje za zdravstvene težave je odvisno od otrokove starosti, dežele, v katero potuje, in od tega, proti kateri bolezni je že imun. Poskrbite za higieno in da bo zaužil dovolj tekočine.

 

Ameriški center za nadzor in preprečevanje nalezljivih bolezni (CDC) je ocenil, da v tujino vsako leto potuje tudi približno 1,9 milijona otrok, ogrožajo jih posebne zdravstvene nevarnosti. Kolikšno je to tveganje, je odvisno od starosti nadobudneža, od tega, kam potuje, koliko časa bo tam, v kakšnih razmerah bo bival in proti katerim nalezljivim boleznim je že imun.

 

Podatki o zdravstvenih težavah otrok na poti se za zdaj še ne zbirajo dovolj sistematično in so premalo obdelani, da bi lahko vedeli, kako je s tem v resnici, vendar številni pediatri po svetu vse pogosteje poročajo tudi o resnejših zapletih in celo primerih smrti. Statistika pravi, da jih najpogosteje ogrožajo prebavne težave, malarija in prometne nesreče. Otroci izseljencev, ki so se rodili in stalno živijo v kateri od zahodnih držav, pridejo takrat, ko s starši odpotujejo na obisk k sorodnikom na manj razvita območja, velikokrat v stik tudi s črevesnimi paraziti, virusom tuberkuloze in komarji, ki prenašajo malarijo. Starši, ki se vračajo v staro domovino, običajno ne poskrbijo za ustrezna cepljenja in druge preventivne ukrepe, saj so prepričani, da bo okolje, v katerem so sami odraščali, varno tudi za njihove otroke.

 

Preprečite nevarnost izsušitve

 

Prva in glavna nevarnost za vse otroke na poti je driska. Najmlajši še nimajo dovolj razvitega imunskega sistema, kar pomeni, da jim še ni uspelo pridobiti naravne imunosti, ki je posledica stalne izpostavljenosti bakterijam in virusom v domačem okolju. Pogosteje se dotikajo tal in drugih površin ter nosijo razne predmete v usta. Dejavnik tveganja je tudi hrana. Za dojenčke je zato najbolje, če jih čim več dojijo; za pripravo druge hrane pa je treba nujno uporabljati le ustekleničeno in prekuhano vodo. Tudi voda za umivanje zob, dud in igrač mora biti neoporečna. Sladoledom, mlečnim izdelkom in sveži hrani se je bolje izogniti. Sadje in zelenjava naj bosta dobro prekuhana, za hitre prigrizke med potjo pa so pripravni piškoti, krekerji ali druga pakirana živila. Za najmlajše kratkohlačnike, ki zelo hitro dehidrirajo, je lahko že driska, ki traja dan ali dva, zelo nevarna, zato morajo starši s seboj nujno vzeti tudi v lekarni pripravljene pakete za rehidracijo. Ti pripravki vsebujejo vse nujne soli in minerale, ki jih telo izgubi zaradi bruhanja in driske.

 

Iz Slovenskih novic.