Tiskane izdaje
Narava vrača udarce, človeška življenja so na marsikaterem koncu sveta vredna zelo malo ali nič, nafta se vrtoglavo draži, podobe iz medijev žalostijo, napovedi znanstvenikov so vse prej kot rožnate ... Čeravno se zdi, da človeštvo tone v brezup, menda ni tako hudo. Po ugotovitvah svetovne raziskave World Values Survey, v juliju objavljenih v reviji Perspectives on Psychological Science, so zemljani zadnja leta čedalje srečnejši. K temu so pripomogle hitra gospodarska rast v še do pred nedavnega zelo revnih državah (Kitajska, Indija), demokratični premiki v nekaterih drugih, osrečuje tudi vse večja strpnost do žensk, homoseksualcev in takšnih ali drugačnih manjšin.
Strokovnjaki so prišli do rezultatov z združitvijo anket, ki jih je med letoma 1981 in 2007 v 52 državah izpolnilo približno 350.000 ljudi. V vseh teh dolgih letih sta bili vprašanji le dve: Če upoštevate vse, kar je upoštevati mogoče, lahko rečete, da ste zelo srečni, bolj ko ne srečni, ne prav srečni, nesrečni? Kako zadovoljni ste s svojim življenjem v celoti? V kar 40 državah se je tako imenovani indeks sreče (ki izraža srečo in splošno življenjsko zadovoljstvo) vztrajno povečeval, v 12 pa padal. Delež »zelo srečnih« se je v povprečju povečal skoraj za sedem odstotkov. Rezultati so presenetili tudi vodjo raziskave Ronalda Ingleharta z univerze v Michiganu (Inštitut za družbene raziskave, www. ns.umich.edu), kajti doslej je nekako veljalo prepričanje, da na ravni države ni mogoče zvišati stopnje sreče. Vse dosedanje študije so menda potrjevale, da ta ostaja enaka; češ, deloma jo podedujemo, z denarjem pa se je ne da kupiti prav veliko. Nedavni izsledki govorijo drugače: osrečujejo blaginja (prebivalci bogatih držav so srečnejših od tistih iz revnih), demokracija in strpnost, občutek, da lahko živiš, kakor sam hočeš, občutenje svobode.
Med 52 državami, za katere obstajajo dolgoletni, v povprečju 17-letni podatki, je lani življenje bolj kot kdaj prej osrečevalo prebivalce Indije, Irske, Mehike, Portorika in Južne Koreje, indeks sreče pa je nekoliko manj skokovito, a vendarle narasel še v 14 državah, med katerimi je devet evropskih (v Argentini, na Danskem, Finskem, v Franciji, Italiji, na Japonskem, v Južnoafriški republiki, Kanadi, na Kitajskem, v Luksemburgu, na Nizozemskem, Poljskem, v Španiji in na Švedskem). V Združenih državah Amerike, Švici in na Norveškem je sreča obtičala, kar nemara niti ni tako slabo, če vemo, da na lestvici 97 srečnih in nesrečnih držav (1995-2007 World Values Surveys, spoj različnih raziskav), v katerih živi 90 odstotkov zemljanov in med katerimi je samo zadnjih 20 nesrečnih, zasedajo kline do 20. mesta. Danska, ki je prav vrhu, se lahko pohvali s podatkom, da je kar 52 odstotkov njenih prebivalcev zelo srečnih. Čisto pri repu je Zimbabve, kjer je takih le pičlih pet odstotkov. Niti ne more biti drugače, kajti ljudje so silno revni, veliko jih oboleva za aidsom, politični sistem je represiven ... Danska, Islandija, Švica, Nizozemska in Kanada - vse približno do desetega mesta -, so, nasprotno, dokaz, da sta strpno okolje in demokratični politični sistem pot do sreče.
Iz tiskane izdaje Dela.
