Tiskane izdaje
V stanovanjih in na delovnih mestih sodobnih ljudi se kopiči krama, ki zaseda prostor pod posteljami, na vrhu omar in v predalih. Britanka Sue Kay, ki je napisala knjigo z naslovom Nič več krame: kako pospraviti in osvoboditi vaše življenje, šteje za kramo vse, česar človek ne uporablja, ne mara ali ne potrebuje več. Kopičenje raznih stvari je po njenem značilnost sodobnega potrošnika, ki več zasluži in zato več kupuje. Kot pravi, se vzrok za kopičenje krame skriva v varčnosti, ki jo večini privzgojijo starši. Posebno vlogo pri tem imata tudi občutek krivde in čustvena navezanost. "Ljudje se nočejo odtrgati od stvari, ker so jih dobili za darilo ali ker so bile zelo drage in imajo občutek, da se njihov denar še ni poplačal. Hranijo vsako čestitko za rojstni dan ali božič in vse, kar so nakracali njihovi otroci, ker mislijo, da bodo, če bodo kaj vrgli stran, zavrgli tudi ljubezen. Toda jaz jim vedno znova dopovedujem, da ni tako," pravi Sue Kay. O tem se je prepričala sama: ko je iz svojega stanovanja odstranila odvečne stvari, je doživela veliko življenjsko spremembo in se odločila, da bo pomagala še drugim storiti enako.
Tudi Kristin Lowe iz Hongkonga ima podobno izkušnjo in tudi ona si služi kruh kot osebna organizatorka. Njene stranke prihajajo z vsega sveta in so različno izobražene. Prepričana je, da so posledice kopičenja odvečnih reči hude. Neka nedavna raziskava je ugotovila, da povprečen človek kar 150 ur na leto išče založene in izgubljene papirčke, zapiske, dokumente. Po njenih besedah nered preplavi naše življenje in povzroči napetost v medčloveških odnosih, lahko pa ima tudi zdravstvene in finančne posledice. "Študije kažejo, da je 80 odstotkov zdravstvenih težav sodobnega človeka povezanih s stresom in da povprečen Američan zaradi neorganiziranosti izgubi eno uro na dan oziroma šest tednov na leto," opozarja Lowejeva. Nered je mogoče spremeniti v red z nekaj preprostimi metodami. Kot svetuje Sue Kay, je treba v stanovanju in na delovnem mestu najprej videti preveč založene kotičke in potem pospravljati postopoma. Ko gre za stvari, do katerih ima človek čustven odnos, pa se mora vprašati, ali jih je v zadnjem letu sploh uporabil in ali mu res prinašajo zadovoljstvo; denimo, obleka: ali se v njej sploh dobro počuti. Upoštevati je treba tudi, koliko prostora je na voljo. Dobro se je držati še enega nasveta omenjene strokovnjakinje – da vse vendarle ni za v smeti, marsikaj se da, na primer, reciklirati ali podariti dobrodelnim organizacijam, morda celo prodati. Potem pa bi bilo dobro paziti, da se spet ne nabere kup odvečnih stvari.
