Tudi v novem mandatu evropskega parlamenta bo največ poslancev iz desnosredinske EPP, v primerjavi z volitvami leta 2014 pa so se okrepili liberalci, zeleni, skrajna desnica in evroskeptiki.
Na Portugalskem gladka zmaga socialistov
Na Portugalskem so vladajoči socialisti premiera Antonia Coste zmagali s 33,7 odstotka glasov ter s tem osvojili devet mandatov. Na drugo mesto so se uvrstili konservativni socialdemokrati z 22,3-odstotno podporo, sledi marksistični Levi blok, ki jih je podprlo 9,6 odstotka volilnih upravičencev. Konservativci si tako obetajo od pet do šest mandatov, marksistični levi blok pa bo v evropski parlament poslal dva ali tri poslance.
Sledi koalicija levih strank CDU, ki bo v evropski parlament poslala dva poslanca, po en sedež pa pripada konservativni Ljudski stranki CDS-PP in stranki za zaščito okolja PAN. Volilna udeležba je bila 31,01-odstotna. V nasprotju z večino preostalih držav članic je bila nižja kot na prejšnjih volitvah.
Kljub izgubam, V Nemčiji še vedno slavila CDU/CSU
V konservativni CDU/CSU kanclerke Angele Merkel in koalicijskih socialdemokratih (SPD) so utrpeli hude izgube. CDU/CSU sicer ostaja na prvem mestu z 28,9 odstotka podpore, kar pa je osem odstotnih točk manj kot pred petimi leti. Dobili naj bi 29 poslancev. Velik uspeh so dosegli Zeleni z drugim mestom in 21 mandati.
SPD na tretjem mestu so dobili 15,8 odstotka glasov in s tem 16 poslancev. Četrti so skrajno desni AfD z 11 poslanci, sledijo jim Levica in liberalci (FDP) s po petimi mandati. v Bruslju in Strasbourgu bo zastopanih tudi sedem manjših strank, ki bodo imele po dva oz. enega poslanca.
Na volišča je odšlo 61,4 odstotka volilnih upravičencev, pred petimi leti pa je bila volilna udeležba 48,10-odstotna.
Na Češkem slavila populistična stranka Ano
Liberalna stranka Ano premiera Andreja Babiša je osvojila šest od skupno 21 evropskih poslanskih mandatov. Največje razočaranje so čutili njihovi koalicijski partnerji socialdemokrati ČSSD, ki so prejeli le malo manj kot štiri odstotke glasov ter s tem izgubili vse štiri evropske poslanske mandate.
V evropski parlament pa se je uspelo prebiti konservativni Demokratski državljanski stranki (ODS), ki si je zagotovila štiri poslanske mandate, ter stranki Pirati, ki bo v Bruselj poslala tri poslance. Tudi iz liberalnega združenja STAN in TOP 9 bodo v parlamentu sedeli trije evropski poslanci, po dva poslanca pa bosta mandat prevzela iz vrst skrajno desne stranke Svoboda in neposredna demokracija (SPD) in krščanskih demokratov (KDU-ČSL). Čehi bodo imeli z evropskim poslancem iz vrst komunistov (KSČM) v evropskem parlamentu tudi predstavnika pri evropski levici.
Na Češkem se je volitev udeležilo 28,72 odstotka volilnih upravičencev, s čimer so presegli vsa pričakovanja. Na zadnjih evropskih volitvah je svoje glasove oddalo le 18,20 odstotka volivcev.
Nizozemski skrajni desničarji izgubili vse mandate
Nizozemska skrajnodesničarska evroskeptična PVV Geerta Wildersa je izgubila vse sedeže v evropskem parlamentu. Glede na vzporedne volitve se ji je uvodoma obetal vsaj en poslanski mandat, a so glede na skoraj vse preštete glasovnice izgubili vse štiri. Socialdemokrati s podpredsednikom evropske komisije Fransom Timmermansom na čelu so osvojili šest od 26 sedežev ter s tem podvojili število mandatov v primerjavi z izkupičkom volitev leta 2014.
Liberalna VVD in stranka krščanskih demokratov CDA bosta imeli v novi sestavi evropskega parlamenta štiri poslance, skrajno desni in populistični Forum za demokracijo (FVD) pa si je z 11 odstotki podpore zagotovil tri sedeže. Enako število evroposlancev bo v Bruselj poslala tudi Zelena levica, po dva poslanska mandata pa so dobili še konservativna krščanska unija in liberalna D66. Po enega poslanca bodo v evropski parlament poslali še iz stranke upokojencev 50+ in iz Stranke za živali.
Na Nizozemskem se je volitev udeležilo kar 41,8 volilnih upravičencev, s čimer so dosegli najvišjo volilno udeležbo v zadnjih 25 letih.
V Luksemburgu liberalci prehiteli krščanske demokrate
Demokratska stranka (DP) premiera Xavierja Bettela je dobila 6,7 odstotne točke več glasov kot na prejšnjih evropskih volitvah, krščanski demokrati (CSV) pa 16,6 odstotne točke manj. Obe stranki bosta v prihodnje imeli po dva evroposlanca.
Poslanski sedež je uspelo ubraniti Zelenim z 18,9 odstotka glasov ter socialdemokratski LSAP z 12,2 odstotka glasov. Desničarskim populistom ADR in Piratom se ni uspelo prebiti v evropski parlament.
V Luksemburgu so imeli drugo najvišjo volilno udeležbo v EU. Na volišča se je podalo kar 84,10 odstotka volivcev, prehiteli so jih le še v Belgiji, kjer je svoje glasove oddalo 88,47 odstotka volilnih upravičencev.
Na Poljskem zmaga prepričljivo vladajoči PiS
Za poljsko vladajočo konservativno stranko Zakon in pravičnost (PiS) je glasovala slaba polovica volivcev. S kar 45,56-odstotno podporo jim je uspelo pridobiti 26 sedežev, opozicijska Evropska koalicija, ki združuje proevropske stranke, pa si je zagotovila 22 mandatov.
Za poražence bi se lahko štela proevropska koalicija, saj je v skupnem seštevku v primerjavi z volitvami pred petimi leti izgubila šest poslanskih mandatov. Za koalicijo liberalne Državljanske platforme (PO), kmečke stranke PSL, socialdemokratske SLD, liberalne Moderne in Zelenih je glasovalo 38,3 odstotka volivcev.
Poljaki so se letošnjih volitev udeležili v rekordnem številu, saj se je na volišča odpravilo 45,61 odstotka volivcev. V zadnjih 15 letih, odkar je Poljska članica EU, jim namreč nikoli ni uspelo preseči 25-odstotne volilne udeležbe.
V Italiji zgodovinska zmaga nacionalistični Ligi
Nacionalistična in protimigrantska Liga Mattea Salvinija je zmagala z zgodovinsko 34,3-odstotno podporo. S tem se je njihova podpora skoraj podvojila, v evropskem parlamentu pa so si zagotovili 28 poslanskih mest. Za glavnega poraženca velja populistično gibanje Pet zvezd, za katero je glasovalo le dobrih 17 odstotkov volilnih upravičencev, Demokratska stranka pa je z 22,7-odstotno podporo presegla pričakovanja ter si zagotovila 19 sedežev v evropskem parlamentu.
Štiriodstotni volilni prag za vstop v evropski parlament sta pri naših zahodnih sosedih presegli še konservativna Naprej, Italija nekdanjega premiera Silvia Berlusconija ter skrajno desni Bratje Italije. Prva si je z 8,8-odstotno podporo zagotovila šest poslanskih mandatov, druga pa s 6,5-odstotno pet evroposlancev.
Tudi v Italiji, kjer so se volišča zaprla kot zadnja v Evropski uniji, je bila volilna udeležba visoka. S 56,09 odstotka so presegli povprečje EU, a je bila udeležba kljub temu nižja kot leta 2014, ko je svoj glas oddalo za dober odstotek volilnih upravičencev več kot letos.
V Franciji nacionalisti za las prehiteli Macronovo stranko
Skrajno desnemu Nacionalnemu zboru Marine Le Pen je za 0,9 odstotne točke uspelo prehiteti stranko predsednika države Emmanuela Macrona Naprej, republika. Po uradnih podatkih je Nacionalni zbor prejel 23,31 odstotka glasov volivcev, Macronova Naprej republika pa 22,41 odstotka. Po izstopu Velike Britanije iz EU naj bi imeli obe stranki po 23 evropskih poslancev.
Na tretje mesto se je uvrstila zelena stranka EELV, ki si je s 13,47-odstotno podporo zagotovila 13 sedežev v evropskem parlamentu, mandat pa so si uspele zagotovili še republikanska lista LR, koalicija za ekološko in socialno Evropo in skrajno leva Nepokorna Francija (FI).
Tudi v Franciji so imeli visoko volilno udeležbo. Na volišča se je podalo kar 50,97 odstotka volilnih upravičencev, kar je skoraj osem odstotnih točk več kot na evropskih volitvah pred petimi leti.
Na Švedskem uspeh desničarskih populistov
Na Švedskem so s 23,6-odstotno podporo zmagali vladajoči socialdemokrati, velik uspeh pa so doživeli tudi desničarski populisti Švedski demokrati, ki so si s 15,4-odstotno podporo zagotovili tri evroposlance.
Hudo poraženi so bili Zeleni, ki jih je v domovini mlade aktivistke Grete Thunberg podprlo le 11,4 odstotka volivcev. V evropskem parlamentu bodo tako izgubili dva od dosedanjih štirih sedežev. Zmerna stranka bo pridobila enega evroposlanca in bo odslej imela štiri, socialdemokrati premiera Stefana Löfvena bodo ostali pri petih.
Volilna udeležba na Švedskem je bila visoka, saj se je na volišča podalo 53,30 odstotka volilnih upravičencev. Pred petimi leti je svoj glas oddalo 51,07 odstotka volivcev.
V Estoniji hud poraz vladajoče stranke
Estonska vladajoča Sredinska stranka je doživela hud poraz, saj jih je podprlo le 14,4 odstotka volivcev, kar je osem odstotnih točk manj kot pred petimi leti. Slavila je opozicijska liberalna Reformna stranka, ki si je s 26,2 odstotka glasov zagotovila dva evropska poslanca.
Liberalna Sredinska stranka premiera Jürija Ratasa si je zagotovila en poslanski mandat, največji uspeh pa so doživeli socialdemokrati, ki so skoraj podvojili podporo in prejeli 23,3 odstotka glasov. Imeli bodo dva mandata, medtem ko so imeli po volitvah leta 2014 enega. V evropskem parlamentu bo zadnjega od šestih estonskih sedežev zasedla skrajnodesničarska stranka EKRE, ki je prejšnji mesec vstopila v vlado z Ratasovo stranko. Leta 2014 ni presegla petodstotnega volilnega praga.
Volitev se je udeležilo 37,6 odstotka volilnih upravičencev, kar je dober odstotek več kot pred petimi leti.
Na Hrvaškem nepričakovano slab izid vladajoče HDZ
Evropske volitve so se končale z nepričakovano slabim izidom vladajoče HDZ in presenetljivo dobrim rezultatom SDP. Večernji list poudarja, da je del glasov HDZ dobila skrajna desnica, predvsem koalicija Hrvaški suverenisti, presenečenje pa je tudi uspeh neodvisne liste sodnika Mislava Kolakušića.
HDZ je tako kot SDP dobila štiri mandate v evropskem parlamentu ter skromnih 22 odstotkov glasov. Gre za doslej najslabši volilni izid stranke hrvaškega premiera Andreja Plenkovića, ki je pričakovala celo šest poslanskih mandatov.
Na Hrvaškem se je volitev udeležilo le 29,65 odstotka volilnih upravičencev.
Na Danskem slavila vladajoča liberalna Venstre
Zmagovalka evropskih volitev na Danskem je levoliberalna stranka Venstre premierja Larsa Lokkeja Rasmussena, ki je prehitela socialdemokrate. Hudo izgubo je utrpela desna populistična Danska ljudska stranka (DF), ki je izgubila tri od štirih evropskih poslancev.
Venstre je prejela 23,6 odstotka glasov ter si s tem zagotovila tri evropske poslance. Danski populisti DF so prejeli le 10,8 odstotka glasov, zelena Socialistična ljudska stranka pa je osvojila 13,15 odstotka glasov in bo imela v prihodnje dva evropska poslanca, enega več kot v sedanjem mandatu.
Danska socialno liberalna stranka Radikale Venstre, ki ji pripada tudi evropska komisarka Margrethe Vestager, morebitna kandidatka evropskih liberalcev za predsednico Evropske komisije, je prejela okoli deset odstotkov glasov ter si s tem zagotovila dva sedeža. Prvič pa naj bi vstop v Evropski parlament uspel še rdeče-zelenemu zavezništvu.
Volitev se je na udeležilo 66 odstotkov volilnih upravičencev, kar je skoraj deset odstotkov več kot pred petimi leti.
V Latviji zmagala Nova enotnost evropskega komisarja
V Latviji je največ glasov, 26 odstotkov, dobila stranka Nova enotnost evropskega komisarja Valdisa Dombrovskisa. Na drugem mestu je Stranka harmonije z 18 odstotki, na tretjem Nacionalno zavezništvo s 16 odstotki.
Prve tri stranke bodo v Evropskem parlamentu dobile po dva sedeža, stranki Razvoj ter Latvijsko-ruska unija pa po enega.
Volitev v Latviji se je udeležilo 33,6 odstotkov volilnih upravičencev, kar je dobre tri odstotke več kot pred petimi leti. Leta 2014 je namreč svoj glas oddalo 30,24 volivcev.
Na Otoku evropske volitve prinesle zmagoslavje Stranki brexit
V Veliki Britaniji, kjer so verjetno še zadnjič volili svoje poslance v Evropski parlament, je prepričljivo zmagala nova populistična Stranka brexit z 31,6 odstotka glasov. Vladajoči konservativci s premierko Thereso May na čelu so z 9,1-odstotno podporo dosegli najslabši izid na kakšnih volitvah po letu 1832.
Na drugem mestu so proevropski Liberalni demokrati, ki so dobili 20,3 odstotka glasov in 16 mandati. Največjo opozicijsko stranko, laburiste, pa je volilo 14,1 odstotka Britancev, kar je 11,3 odstotka manj kot pred petimi leti. Zeleni so osvojili 12,1 odstotka glasov, kar je po poročanju britanskega BBC njihov najboljši rezultat po letu 1989.
Na Škotskem je slavila nacionalistična SNP z 38 odstotki glasov. Izide in imena svojih evroposlancev naj bi Škoti po napovedih sporočili danes. Na Severnem Irskem pa so šele danes dopoldne začeli preštevati glasovnice in naj bi izide sporočili v torek.
V Belgiji slavila flamska nacionalistična N-VA
Po preštetih glasovih z velike večine volišč je sedeže v EP osvojilo 12 strank. Največ jih je v flamski volilni enoti prejela nacionalistična stranka N-VA. Volivci so ji zaupali 14,1 odstotka glasov in tri sedeže, enega manj kot pred petimi leti.
Na drugem mestu je bila skrajno desna Vlaams Belang z 12 odstotki glasov in tremi sedeži. Flamski liberalci Open VLD so osvojili 10,1 odstotka glasov in dva sedeža. Krščansko-demokratska stranka CD&V je prejela 9,1 odstotka glasov oziroma dva sedeža. En poslanec bo izv vrst flamsih socialistov SP.A, za katere je glasovalo 6,4 odstotka volivcev. Tudi flamski Zeleni, ki so prejeli 7,8 odstotka glasov, bodo imeli enega poslanca.
V frankofonski volilni enoti so največ glasov osvojili socialisti (PS) z 9,8 odstotka glasov in dvema sedežema, frankofonska zelena stranka Ecolo je osvojila 7,3 odstotka glasov in dva sedeža.
Dva sedeža je osvojila tudi liberalna stranka premierja Charlesa Michela MR, ki je pred petimi leti dobila tri. Po enega pa bosta imeli še desnosredinska CDH in delavska stranka PTB. V volilni enoti nemško govoreče skupnosti je edini poslanski mandat osvojila krščansko demokratska stranka CSP.
V Belgiji so sicer potekale še volitve v zvezni in regionalne parlamente. Volitev se je v Beligiji udeležilo 88,47 odstotkov volilnih upravičencev, kar je nekoliko manj kot pred petimi leti, ko je bila volilna udeležba 89,64 odstotna.
V Litvi slavila opozicijska Domovinska unija
Največ osvojenih glasov in tri mandate je v Litvi osvojila konservativna Domovinska unija (TS - LKD). Uspešna je bila tudi vladajoča Zveza kmetov in zelenih (LPGU), ki je podvojila svojo podporo in osvojila dva evropska mandata.
Na drugem mestu so z rahlimi izgubami socialdemokrati LSDP, ki so prejeli 16,3 odstotka glasov in obranili svoja dva evropska mandata. Delavska stranka podjetnika Viktorja Uspaskicha je prav tako kljub manjšim izgubam z 9,4-odstotno podporo obdržala mandat v EP. En od 11 litovskih sedežev bodo zasedli liberalci LRLS.
V prihodnjem sklicu EP bo ponovno aktiven tudi predstavnik poljske manjšine v Litvi Valdemar Tomaševski, ki sicer pripada zmernim evroskeptičnim Evropskim konservativcem in reformistom (ECR). V Evropski parlament je bila izvoljena še neodvisna ekonomistka Ausra Maldeikiene.
V Litvi so sicer v nedeljo poleg evropskih volitev potekale še predsedniške. V drugem krogu volitev je slavil neodvisni kandidat Gitanas Nauseda, ki je premagal Ingrido Šimonyte, ki jo je podpirala Domovinska unija.
Volilna udeležba je bila 53,08-odstotna, kar je v primerjavi s prejšnjimi volitvami več - takrat je na volitve odšlo 47,35 odstotkov volilnih upravičencev.
V Romuniji poraz vladajoče PSD, slavila Narodna liberalna stranka
PSD je v nedeljo na evropskih volitvah doživela enega najslabših izidov v zadnjem desetletju. Stranko je podprlo 23,4 odstotka volivcev in bo tako kot protikorupcijsko zavezništvo z 21,4 odstotka glasov imela osem poslancev.
Največ glasov, 26,8 odstotka, je zbrala opozicijska Narodna liberalna stranka, ki bo imela deset sedežev. Na tretjem mestu je po začasnih izidih protikorupcijsko zavezništvo z 21,4 odstotka glasov in osmimi sedeži. Stranko Pro Romunija je podprlo 6,6 odstotka volivcev, v Bruselj in Strasbourg pa bosta šla še po dva poslanca Stranke državljanskega gibanja (PMP) in stranke madžarske manjšine UDMR.
Volilna udeležba je bila 51,1 odstotna, kar je sicer boljši rezultat kot na zadnjih volitvah, ki se jih je udeležilo 32,44 volilvnih upravičencev.
Na madžarskem prepričjivi zmagovalec Orban
Konservativni premier Viktor Orban je prepričljivi zmagovalec volitev, saj je koalicija njegovega Fidesza in KDNP prejela 52,3 odstotka glasov in s tem 13 mandatov. Demokratična koalicija nekdanjega premierja Ferenca Gyurcsanyja bo s 16,2-odstotno podporo imela štiri evroposlance, dva več kot doslej, liberalno gibanje Momentum pa je z 9,9 odstotka glasov dobilo dva mandata. Opozicijski socialisti so izgubili enega od dveh sedežev, skrajno desni Jobbik pa celo dva od treh.
Udeležba je bila rekordna, 43,4-odstotna. Leta 2014 se je volitev udeležilo 28,97 odstotkov volilnih upravičencev.
Zmaga opozicijske Nove demokracije v Grčiji
Konservativna Nova demokracija je zbrala 33,2 odstotka glasov, vladajoča leva Siriza pa je s 25 odstotki glasov pristala na drugem mestu. Prva bo imela sedem sedežev, druga šest. Tretje je socialistično Gibanje sprememb s 7,7 odstotka pred komunistično KKE s 5,5 odstotka. Neonacistična Zlata zora je utrpela hud poraz, saj je s 4,5 odstotka glasov dobila skoraj pet odstotnih točk manj kot leta 2014. Vse tri bodo imele po dva evroposlanca. Po enega pa bosta imeli Grška rešitev (EL) in Diem 25. Grški premier Aleksis Cipras je po porazu pozval k predčasnim volitvam.
Volilo je 58,5 odstotka volivcev, kar je sicer druga najnižja volilna udeležba na evropskih volitvah v Grčiji. Na prejšnjih volitvah je bila udeležba 59,97-odstotna.
V Avstriji zmagovalka ljudska stranka kancerja, ki so mu danes izglasovali nezaupnico
Slavila je ljudska stranka (ÖVP) kanclerja Sebastiana Kurza s 34,9 odstotka glasov in sedmimi evroposlanci pred opozicijskimi socialdemokrati (SPÖ) s 23,4 odstotka in petimi poslanci. Svobodnjaki (FPÖ), ki jim je škodila afera Ibiza, zaradi katere so morali iz vlade, bodo imeli tri poslance, enega manj kot v zadnjem mandatu. Vstop v parlament je ponovno uspel še Zelenim in liberalni stranki Neos, oboji bodo obdržali dosedanja dva oziroma en sedež. Volilo je 59,3 odstotka Avstrijcev, 14 odstotnih točk več kot leta 2014.
Največ glasov Bolgarci namenili konservativni stranki
Stranka Gerb premierja Bojka Borisova je po začasnih izidih prejela 30,9 odstotka glasov, na drugem mestu so opozicijski socialisti z 24,2 odstotka. Prvi bodo imeli šest, drugi pet evroposlancev. Tretja je stranka turške manjšine DPS s 16,4 odstotka glasov. V Evropski parlament sta se uvrstili še koalicijska stranka VMRO ter prvič tudi proevropska koalicija Demokratična Bolgarija.
Volilna udeležba je bila 30,8-odstotna, za pet odstotnih točk nižja kot na prejšnjih volitvah.
Tudi na Finskem največ glasov konservativni Stranki narodne koalicije
Z 20,8 odstotka glasov je zmagala konservativna Stranka narodne koalicije, ki bo obdržala tri evroposlance. Drugi so Zeleni, ki bodo imeli dva poslanca, enega več kot doslej. Evroskeptični Pravi Finci bodo s 13,8 odstotka še naprej imeli dva sedeža, toliko kot socialni demokrati in Sredinska stranka odhajajočega premierja Juhe Sipilä. Po en sedež bosta imela Levo zavezništvo in sredinska Švedska ljudska stranka. Volilna udeležba je bila 40,7-odstotna.
Na Slovaškem zmaga liberalnega zavezništva
Z 20,1 odstotka glasov je slavilo liberalno zavezništvo strank PS in Skupaj novoizvoljene češke predsednice Zuzane Čaputove, ki bo imelo štiri evropske poslance. Socialdemokratska stranka Smer premierja Petra Pellegrinija je dobila 15,7 odstotka glasov in bo imela tri poslance. V Evropskem parlamentu bodo sedeli še po dva poslanca iz vrst skrajno desne LSNS in krščanskih demokratov KDH ter po eden iz vrst neoliberalne SaS in sredinske stranke OLANO. Po izstopu Združenega kraljestva iz EU bo SaS dobila še en mandat.
Udeležba je dosegla skromnih 22,7 odstotka, kar pa je vseeno precej več kot na zadnjih volitvah pred petimi leti, ko so slovaški volivci s 13 odstotki zabeležili najnižjo udeležbo v celotni EU.
S približno 30 odstotki na Cipru zmagala DISY
Slavila je vladajoča konservativna stranka DISY, ki je glede na vzporedne volitve osvojila med 28 in 32 odstotkov glasov. Druga je leva AKEL z od 26 do 30 odstotki, na tretjem mestu pa je liberalna Demokratična stranka DIKO, ki naj bi osvojila med 13 in 15,5 odstotka glasov. Sledi socialdemokratska stranka EDEK s podporo med devet in 11 odstotkov. Skrajno desno stranko ELAM naj bi volilo med 7,5 in 9,5 odstotka volivcev in naj se ne bi prebila v Evropski parlament.
Volilo je 45 odstotkov Ciprčanov. Na prejšnjih volitvah je bila udeležba 43,97-odstotna.
Vladajoča stranka na Malti najmočnejša na volitvah
Glede na začasne izide so s 54,3 odstotka glasov zmagali vladajoči laburisti, ki bodo imeli štiri evroposlance. Preostala dva sedeža bo imela opozicijska Nacionalistična stranka, ki je prejela 37,9 odstotka glasov. Premier Joseph Muscat je rezultat označil za največji uspeh malteških laburistov v zgodovini.
Glas je oddalo skoraj 72,7 odstotkov volilnih upravičencev, kar pa je dve odstotni točki manj kot leta 2014.
V Španiji zmaga socialistom
Najbolje so se odrezali socialisti premierja Pedra Sancheza z 32,8 odstotka glasov in 20 sedeži, kar je šest več kot leta 2014. Druga je Ljudska stranka z 20,1 odstotka glasov in 12 poslanci, kar je štiri manj, tretja pa desnosredinska Ciudadanos z 12,2-odstotno podporo in sedmimi poslanci. Skrajno leva Unidas Podemos je skupaj z zaveznicami osvojila deset odstotkov glasov in šest mandatov, skrajno desna Vox pa bo imela tri, toliko kot koalicija okoli katalonske leve stranke ERC. Stranka Skupaj za Katalonijo je osvojila dva sedeža, enega pa bo imela koalicija okoli baskovske nacionalistične PNV.
Udeležba je bila 64,3 odstotna, več kot 20 odstotnih točk višja kot pred petimi leti.