Proti vetru strank, ki ogrožajo demokracijo, s skupnimi temami

Stolčka v Bruslju si po zdaj znanih podatkih želijo 103 posamezniki. Osmerico kandidatov je na ogled postavilo štirinajst strank, z izjemo zunajparlamentarnih Domovinske lige in Zedinjene Slovenije, ki sta očitno ocenili, da po več kot štirih oziroma treh mandatih ne moreta poseči. Od tega je – zaradi kvot, ki določajo, da noben od spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 odstotki, vsaka lista pa mora biti sestavljena tako, da je najmanj en kandidat vsakega od spolov uvrščen v zgornjo polovico – 51 žensk.

Prvo oziroma nosilno mesto so nežnejšemu spolu zaupali v SAB, NSi (Ljudmili Novak, ki je evropska poslanka postala že na prvih evropskih volitvah leta 2004), LMŠ (Ireni Jovevi, nekdanji novinarki), SD (Tanji Fajon, evropski poslanki, ki bi rada ponovila mandat), Levici (Violeti Tomić, ki jo je Evropska levica postavila celo za svojo vodilno kandidatko) in listi Povežimo se (Urši Zgojznik, predsednici društva Ekologi brez meja).

Težkokategorniki in izkušeni predstavniki

Tudi nosilci drugih strank niso neznana imena: na listi SNS kandidira njen prvak Zmago Jelinčič, na SDS njen podpredsednik Milan Zver – na listi so še trije evropski poslanci, ki so ravnokar končali mandat in se potegujejo za novega – na Desusovi listi Igor Šoltes, ki prav tako napada novi mandat, za zunajparlamentarno Zedinjeno Slovenijo kandidira njen predsednik Andrej Šiško, njihovo kratko listo pa končuje Joško Joras, borec za južno mejo.



Močni listi imata poleg SDS – ob štirih aktualnih poslancih imajo še nekdanjega poslanca SLS in župana Maribora Franca Kanglerja – še SD in NSi. Krščanski demokrati imajo na listi Lojzeta Peterleta, ki je bil doslej izvoljen vsakič, poleg nosilke sta še poslanca državnega zbora Jožef Horvat in Iva Dimic. Za potrebe volitev sta se jim »pridružila« nekdanji minister za izobraževanje Žiga Turk, sicer član SDS, ter prvi mož nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu in nekdanji politik Franci Demšar.

Poslance iz Ljubljane v Bruselj

V SD so mesto namenili poslancema Matjažu Nemcu in Milanu Brglezu, državni sekretarki na pravosodnem ministrstvu Dominiki Švarc Pipan, murskosoboškemu županu Aleksandru Jevšku in nekdanji obrambni ministrici Ljubici Jelušič. Domače poslance bi v evropske spremenili tudi v SMC, ki se tako kot SAB, LMŠ in Levica na tovrstnih volitvah s tekmeci merijo prvič. SMC je mesto nosilca prepustila Gregorju Periču, na listi sta še poslanska kolega Janja Sluga in Branislav Rajić.



Levica z zadnjega mesta v boj pošilja svojega koordinatorja in poslanca Luko Mesca, v LMŠ med drugim stavijo na podpredsednico državnega zbora Tino Heferle in državnega sekretarja na obrambnem ministrstvu Klemna Grošlja, v SAB na poslanca Andreja Rajha in generalnega sekretarja Jerneja Pavliča. Med nepolitičnimi nosilci najdemo mikrobiologa Gorazda Pretnarja, ki zastopa barve Zelenih Slovenije, v kateri kandidaturo vlagajo danes. Kako gledajo na najrazličnejša imena ter ocenjujejo predstavljene liste in ali mislijo, da so sestavljene iz posameznikov, ki bodo kompetentno zastopali slovenske interese, če bodo izvoljeni, smo spraševali nekdanje slovenske poslance v evropskem parlamentu.

Med barvitostjo in zapravljenim ugledom

Mojca Kleva Kekuš, med letoma 2011 in 2014 poslanka v kvoti SD, pravi, da je med kandidati izbor zelo kompetentnih in uglednih ljudi, ki prihajajo iz različnih okolij in imajo različne življenjske izkušnje. »Taka barvitost je vsekakor dobra popotnica za delo v parlamentu. Občutek imam, da so se stranke pripravile prej kot običajno in tako omogočile, da se kandidati predstavijo ter popularizirajo volitve, ki bodo v štirih dneh potekale po celotni Uniji,« razmišlja.



S pohvalami ne skopari niti Romana Jordan, poslanka, ki je polno desetletje v Bruslju v kvoti SDS predstavljala našo državo, saj pravi, da letošnje volitve ponujajo nekaj odličnih oseb, zdaj upa le, da jim bomo mediji zastavili prava vprašanja in s tem volivcem olajšali izbiro med njimi. Pričakuje, da bodo izbrali najbolj kompetentne, s čimer misli tiste, ki se zavedajo, kako pomembno je, da ostanemo povezani; torej da so proevropski, sposobni dogovarjanja in sodelovanja preko strankarskih meja, znajo poslušati, najti kompromisne predloge, so samozavestni in prepoznavni.

Mojca Drčar Murko, poslanka med letoma 2004 in 2009 na listi LDS, si želi, da bi se izvoljeni zavedali, da bodo z angažiranim, a inteligentnim zagovorom slovenskih interesov prispevali k njihovi vključitvi v širše evropske rešitve, saj je prepričana, da si eni in drugi ne nasprotujejo. »In če govorimo, da bi bilo treba delovati tudi inovativno – kaj je večja inovacija kot čezmejne poslanske kandidature in v tem okviru nastop avstrijske državljanke, koroške Slovenke Angelike Mlinar na slovenski kandidatni listi,« se sprašuje.



Medtem je Mihael Brejc, ki je bil njen poslanski kolega, vendar na listi SDS, do predstavljenih imen kritičen. Poudarja, da kandidati nimajo ustreznih sposobnosti za delo v parlamentu, še zlasti njegovi dosedanji slovenski člani, ki so se po svojih aktivnostih na različnih lestvicah znašli v zadnji tretjini med vsemi 751 evropskimi poslanci. Zanje celo pravi, da sploh ne bi smeli več kandidirati. To lahko še vedno presekajo volivci, saj Brejc upa, da bodo povprečnost in nedelavnost premagali z uporabo preferenčnih glasov. Medtem bi od kandidatov rad slišal, kako si predstavljajo svojo vlogo pri krepitvi evropske ideje in uveljavljanju naših interesov, na katerih področjih bodo delovali in zakaj, saj bi s tem pokazali, koliko sploh poznajo pristojnosti in delovanje EU, še razlaga.

Podobno navaja Romana Jordan, ki meni, da bi morali izvedeti še, kje vidijo stičišča delovanja celotne slovenske delegacije v EP in kako narediti Slovenijo bolj evropsko v smislu razvojne in v inovativnost usmerjene države. Izpostavljene teme v predvolilni kampanji bi morale biti še varnost, migracije, prihodnost EU, še zlasti, kako delovati v skladu z geslom EU »združeni v raznolikosti«, upoštevajoč vse razlike znotraj same Unije. Kaj več o nadaljnjem povezovanju teh držav, ki jih ogroža skepticizem, bi si želela slišati Mojca Kleva Kekuš, poleg tega še, kako bodo to skupnost naredili bolj socialno in pravičnejšo, kako bodo obdavčili multinacionalke ter zamejili sodelovanje v davčnih oazah in podnebne spremembe.

Ob spopadanju s podnebnimi spremembami Mojca Drčar Murko opozarja na teme, ki jih lahko obvladamo le skupaj – digitalizacijo, promet, varnost zunanjih meja in odnose s sosednjimi državami, ki še ne bodo postale del Unije. Če se bomo posvetili naštetem področjem, pravi, bomo lahko vzeli veter iz jader političnim strankam, ki grozijo temeljem liberalno-demokratične državne ureditve.