Bel prah si je utrl pot na vsako zabavo

okain je droga, po kateri ne hlastajo več le ljudje iz javnosti skritega družbenega podzemlja ali pa zvezdniki v soju žarometov šovbiznisa. Črtico tu, črtico tam »potegne« vse številnejši del populacije. A vselej ni bilo tako. Bistveno pred kolumbijskim kokainskim razcvetom v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja, osrednji temi izredno priljubljene televizijske serije Narcos, v kateri sta upodobljena vzpon in padec kokainskega imperija Pabla Escobarja, in še precej pred svetovno slavo kokakole, v kateri je bil na samem začetku raztopljen čisto pravi kokain, ali pa obdobjem kokainskih mešanic v bidonih kolesarskih tekmovalcev na tedaj še prašnih makadamskih cestah francoske pentlje, je bil kokain rezerviran zgolj za najpremožnejše. V preobleki zdravila proti utrujenosti mu je utiral pot v zavest javnosti nekoč celo božji namestnik v Rimu.

Pri proizvodnji katere droge smo v Sloveniji samozadostni?

Od papeža do Pabla Papež Leon XIII. je v 60. letih 19. stoletja s plakatov reklamiral Marianijevo vino – napitek, narejen iz rdečega vina in kokinih listov, ki je vseboval več kot 200 miligramov kokaina na liter. Papež ga je menda v steklenici, privezani za pas, vselej nosil s seboj po rimskih sobanah. Po »čudežnem« kokainskem toniku je tedaj posegala tudi kraljica Victoria, pa oče žarnice Thomas Eddison. Za velike igralce s kokainskega trga so tako najbolj zanimive vstopne in izstopne točke iz Slovenije – tudi Luka Koper. Sledil je razcvet, o Uber koki je govoril Sigmund Freud, kokain se je prodajal v lekarnah, v obdobju ameriške prohibicije pa je zašel tudi v kokakolo. Na prelomu 20. stoletja je postal izredno razširjena droga. V ameriškem farmacevtskem dnevniku so uporabnike kokaina leta 1903 opisali kot »boeme, odvisnike od iger na srečo, kvartopirce, prostitutke, zvodnike, vlomilce, lopove in običajne delavce«. Priljubljenost kokaina je začela upadati. Opomogla si ni niti v desetletjih po drugi svetovni vojni, saj so hipijevska gibanja prisegala na marihuano in LSD, zatem so ulice preplavili ekstazi, heroin in krek, a nato je na sceno stopil Pablo Escobar, ki je ZDA preplavil z opojnim belim prahom iz kokinih listov.


Danes je globalni trg kokaina vreden okoli 88 milijard dolarjev, kar je skoraj dvakrat toliko kot slovenski BDP. Redno ga menda uživa 18,2 milijona ljudi, kar je sedem odstotkov več kot leto pred tem – zaradi nezanesljivosti podatkov so raziskovalci Združenih narodov določili razpon med 13,9 in največ 22,9 milijona ljudi.

Celoten sklop treh člankov, kjer pojasnjujemo koliko kokaina se pridela po svetu, katere so glavne države izvoznice in uvoznice, kakšna je čistost v Sloveniji, koliko ljudi pri nas živi od preprodaje kokaina in še marsikaj drugega si preberite na tej povezavi.