Tiskane izdaje
V kolikor bi se proizvodnja v Mipu nadaljevala, potem bi država o tem obvestila Evropsko komisijo in v tem primeru bi slednja morda lahko to sprejela na način, da ne bi bilo potrebno vrniti evropskih sredstev, ki jih je prejel Mip. Tako je bilo na današnji novinarski konferenci razumeti kmetijskega ministra Milana Pogačnika.
"Ta možnost obstaja in na temu se intenzivno dela," je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter dodal, da se minister za finance Franc Križanič pogovarja z bankami upnicami ter nekaterimi drugimi zainteresiranimi, da bi se proizvodnja čim prej nadaljevala.
"Tu so sicer določene nejasnosti, predvsem zaradi tega, ker bi bilo zelo verjetno potrebno ohraniti tudi blagovno znamko, saj sprememba blagovne znamke lahko spremeni odločitev komisije glede tega," je še dodal Pogačnik.
Vračanje milijonov evropske pomoči (Iz tiskane izdaje Dela)
Vlada se je seznanila z informacijo o obveznosti vračila denarja zaradi stečaja Mipa in Pomurke Ljubljana. Stečaj podjetij v skupini Mesna industrija Primorske (Mip), natančneje novogoriškega Mip, d. d., in Mesne industrije Pomurka, d. d., bo imel finančne posledice tudi za vlado in državno blagajno. Obe podjetji sta namreč v zadnjih petih letih s pomočjo Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) dobili evropska namenska sredstva iz skupne kmetijske politike za sofinanciranje naložb v posodobitev proizvodnje. Skupni znesek pomoči (2,65 milijona evrov) pa bo zdaj najverjetneje v polovičnem znesku treba vrniti.
»Potem ko sta bila v prvi polovici aprila objavljena stečajna postopka za obe pravni osebi, ki sta dobili omenjena sredstva in hkrati prevzeli obveznost ohranjanja in neodtujevanja sofinanciranja proizvodnih zmogljivosti, so se razmere spremenile. Po pogodbah bi se obveznost za Mip iztekla leta 2013,« je po seji vlade za Delo povedal Milan Pogačnik, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Mip je še lani s pomočjo omenjenih sredstev posodobil proizvodnjo v Novi Gorici v programu narezkov (pakiranje), pred tem pa so investirali v robotizacijo narezovanja pršuta, stiskalnice in oblikovanje pršuta ter novo linijo za mortadelo. V Pomurki so denar porabili za naložbo v pakiranje svežega mesa in posodobitev linije konzerv s paštetami oziroma mesnimi namazi. Ker je zahtevano, da se zagotovi opravljanje dejavnosti vsaj še naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev, je stečaj podjetij kršitev teh obveznosti, je dejal Pogačnik.
Delež vračila tega denarja, ki je zdaj v razmerju 50 : 50 za oba proračuna, bo postal predmet zahtevka v stečajni masi. AKTRP bo terjatve prijavila v stečajni postopek.
Pri potencialnih vračilih v proračun EU je za zdaj zanesljiva le zgornja meja zneska možnega vračila. Ta predstavlja znesek vseh prejetih sredstev EU, ki za obe podjetji skupaj znaša nekaj več kot 1,36 milijona evrov. Na znesek vračila se obračunajo še zamudne obresti od dneva izplačila do dneva vračila, je pojasnil minister. Toda praksa pri neizterjanih terjatvah pri drugih skladih dokazuje, da država članica predlaga vračilo v proračun EU v polovičnem znesku prejetih evropskih sredstev in komisija to običajno potrdi. Če bi to veljalo tudi v tem primeru, bi bil znesek, ki bi bremenil slovenski proračun, torej za polovico nižji (681.000 evrov) - ob predpostavki, da iz stečajne mase ne bi dobili ničesar.
»Zdaj pripravljamo vlogo, v treh mesecih se moramo kot stečajni upravičenci priglasiti s svojim zahtevkom. Vendar pa mi nismo prednostni stečajni upravičenci, ampak navadni, torej v drugi skupini, saj so prednostno poplačani delavci.«
O evropskih sredstvih pa minister pravi, da bi jih morali vrniti v že omenjenem znesku. »Preverili smo, kako v takih primerih ravnajo v Evropi. Po prvih informacijah iz Bruslja je teoretično sicer mogoče, če gre za višjo silo, da komisija odpiše tako vračilo ali pa ga zmanjša za četrtino. Takšna je tudi praksa pri drugih neizterjanih terjatvah oziroma skladih. Za zdaj je gotovo le to, da se priglasimo kot stečajni upravičenec in ob predpostavki, da iz stečajne mase ne dobimo nič, bomo potem v nadaljevanju uveljavljali možne postopke za znižanje plačila v evropsko blagajno,« je povedal minister Pogačnik.
